Priporočljivo je uživanje sveže surove rdeče pese, saj se pri toplotni obdelavi uničijo betalaini. Priporočljivo je tudi kuhanje pri nizkih temperaturah, največ 15 minut.

Skoraj črni plodovi rdeče pese bi se po mnenju nutricionistov morali znajti na našem jedilniku vsaj dvakrat tedensko. Številne raziskave potrjujejo, da ima rdeča pesa visoke vsebnosti železa, kalija in folne kisline. Železo ima pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvničk, ki telo oskrbujejo s kisikom. V pesi najdemo številne organske spojine, ki varujejo celična tkiva pred poškodbami, vitamine in minerale.

Od listov do gomoljev

Če je nekoč veljalo pravilo, da so užitni le kuhani gomolji, se narava in uporaba sčasoma spreminjata. Uporabimo lahko tudi liste rdeče pese. Te režemo takrat, ko rdeča pesa požene prve prave liste. Liste lahko uporabimo v solatah, pri pripravi presnih jedi in omak. Gomolje začnemo uporabljati, ko dosežejo približno tri centimetre v premeru. Iz njih pripravimo pesin sok. Naribano peso lahko uporabimo v juhah, skuhano v solatah.

Namesto ocvrtega krompirčka rdeča pesa

Svetujemo vam, da uporabite čim manjše gomolje, saj bodo ti precej slajši. Gomolje operemo, po potrebi ostrgamo in narežemo na krhlje. Položimo v pekač, ki smo ga predhodno obdali s papirjem za peko, posolimo in prelijemo z malo olja. Pečemo pri 200 stopinjah od 20 do 40 minut, odvisno od debeline krhljev. Pesa je pečena, ko nož brez težav prereže krhelj. Pečeno potresemo z mešanico origana, majarona in naribanega trdega sira. Postrežemo vroče.