Neprijetne reakcije sprožajo živila, ki imajo podobne potencialno alergene beljakovine iz dreves, trave ali plevela – najpogosteje sadje in zelenjava.
Med alergijskimi boleznimi sta najpogostejša sezonski alergijski rinitis (cvetni prah, polenoza) in večletni alergijski rinitis (ki ga povzročajo pršice iz hišnega prahu in spore plesni). Po pogostosti sledijo alergijske reakcije na različne sestavine živil (živila, dodatki, konzervansi, barvila za živila), ki se najpogosteje kažejo s kožnimi simptomi, kot sta urtikarija ali alergijski dematitis (nevrodermatitis). Nenehna bitka z alergijami na cvetni prah dreves, trave in plevela je lahko zelo zahtevna in utrujajoča, podobno pa je pri alergijah na hrano. Da je zgodba še bolj zapletena, alergikom v sezoni alergij grozi še ena težava, in sicer navzkrižna alergija.
Zmeden imunski sistem
Navzkrižna reakcija je vzrok, da nekoga, ki je alergičen na cvetni prah breze, denimo medtem ko jé jabolko, srbi v ustih. Reakcijo povzročajo beljakovine v različnih vrstah rastlin in po drugi strani v živilih, ki so si strukturno tako podobne, da imunski sistem ne more prepoznati razlike denimo med brezovim cvetnim prahom in jabolčno lupino. Protitelesa, ki sicer reagirajo na »standardni« alergen (cvetni prah), reagirajo tudi na hrano in povzročijo znane simptome alergije.
Najbolj sporni so sadje, zelenjava, oreški
Strokovnjaki ocenjujejo, da približno deset odstotkov prebivalstva trpi za navzkrižnimi alergijskimi reakcijami, najpogostejši vzroki pa so sadje, zelenjava, oreški, semena in celo začimbe, ki vsi vsebujejo podobne potencialno alergene beljakovine iz dreves, trave ali plevela. Alergologi žal ne morejo z gotovostjo ugotoviti, ali simptome povzroča navzkrižna reakcija ali neposredna alergija na določeno hrano. Raziskave namreč kažejo, da se pri ljudeh, ki so alergični na cvetni prah breze, ob preiskavi kože ali krvi odkrije tudi reakcija na jabolka, korenje ali arašide, četudi na ta živila dejansko niso alergični.
