ODLOČITEV JE PADLA

Izbira prave fasade zmanjša stroške tudi do 50 odstotkov

Z.F.
27. 3. 2021, 10.34
Posodobljeno: 8. 7. 2023, 08.05
Deli članek:

Po končani zimi pride na vrsto obnova doma ali zaključevanje gradbenih del, ki vam jih na novogradnji, pa tudi starejši, še ni uspelo narediti do konca. Kaj je treba paziti pri prenovi fasade? Ali lahko s fasado resnično prihranim pri ogrevanju oziroma ohlajevanju doma?

dreamstime
Pomembno je, da so izolativni materiali dobro paroprepustni in po drugi strani vodoodporni.

Kdaj je najbolje načrtovati izvedbo fasade?
Tudi to je pomembna odločitev. Fasado načrtujte kot sklepno fazo pri gradnji hiše oziroma pri obnovi šele takrat, ko ste zamenjali vsa vrata in okna ter uredili teraso in balkone. Fasada naj bo kot češnja na vrhu torte, pri kateri morate izbrati tudi primerne vremenske pogoje. Odločilnega pomena pri tem je predvsem temperatura zraka in vlažnost. Najprimernejši čas za izdelavo so meseci od druge polovice marca pa tja do oktobra. Fasadna dela naj se izvajajo predvsem v suhem vremenu, medtem ko naj bo temperatura zraka višja od petih stopinj Celzija, a ne višja od 30 stopinj. Prav tako se odsvetuje izdelava v dežju, megli ali močnem vetru, kljub zaščitnim zavesam, saj lahko to privede do neenakomernega sušenja in kasneje do vidnejših napak.

Fasada je ključnega pomena pri prenovi ali gradnji hiše. Najprej je treba pomisliti na njeno funkcionalnost, nikakor pa ne smemo pozabiti na estetsko vrednost objekta. Ker gre za dolgotrajno naložbo, je prav, da izberete kakovostne materiale, saj boste le tako zadostili vsem potrebam in privarčevali pri ogrevanju in težavah z vlago. A še preden se boste odločili za fasado, premislite o ključnih pogojih, kot so cena, prihranek energije, zdravi in ugodni pogoji za bivanje, pa tudi barva.

Kolikšna bo investicija?

Pri izdelavi fasade je treba precej na široko odpreti družinsko blagajno, v nekaterih primerih pa razmisliti tudi o kreditiranju. A kakorkoli že, ne pozabite, da gre za dolgoročno naložbo, ki bo glede na izbiro kakovosti materialov investicijo kmalu obrnila vam v prid. Zato še preden se odločite oziroma načrtujete izdelavo fasade, morate imeti pred seboj točno ceno oziroma predračun. S tem podatkom boste lažje načrtovali čas izdelave. S pomočjo mojstrov pa lahko ceno tako ali drugače tudi znižate. Ne pozabite tudi na Eko sklad, ki lahko močno razbremeni vaš proračun.

Kolikšna je primerna izolacija

Količina primerne izolacije se razlikuje od objekta do objekta in jo mora predlagati strokovnjak, ki bo določil tudi potrebe po prezračevanju ter predvidel dodatne stroške. Pri lastnem načrtovanju se pogosto zgodi, da je zaradi varčevanja izbrana neprimerna, pretanka ali predebela izolacija. Predebela izolacija podraži izvedbo, hkrati pa ne prinaša dodatnega učinka pri toplotni oskrbi. Nekateri objekti zahtevajo tudi bolj propustne materiale kot drugi, zato je vrsta izolacije veliko pomembnejša od njene debeline.

Kaj pa barva?

Pri izbiri barve dobro premislite, saj gre za dolgoročen poseg, in jo načrtujte skupaj s strokovnjaki (arhitekti ali oblikovalci). Barva, ki jo izberete iz kataloga, se lahko namreč ob nanosu precej razlikuje oziroma izpade drugače. Pomembno je, da izbirate med čim bolj blagimi odtenki in se gibljete med naravnimi barvami. Sčasoma fasada lahko zbledi, zato tudi pri barvah izberite kakovostne materiale. Pri barvi upoštevajte tudi kompatibilnost z žlebovi, strešno kritino, kamnom, napuščem, urejenostjo okolice …

Premišljena fasada lahko stroške celo razpolovi

Za ugodne bivalne pogoje je primerna temperatura doma med 19 in 22 stopinjami Celzija, medtem ko je primerna vlažnost med 40 in 60 odstotki. Za to so potrebne idealno izolirane zidne površine. 

Zakaj je smiselno razmisliti o kakovostni in dobro premišljeni fasadi? Ker lahko zniža stroške gospodinjstev pri ogrevanju v zimskem in hlajenje v poletnem času celo do 50 odstotkov, hkrati pa povečuje udobje bivanja ter pripomore k trajnostnemu razvoju okolja. S slabo izolirano ali napak izbrano fasado lahko izgubimo vse od 30 do 50 odstotkov celotne energije, ki smo jo namenili za ogrevanje oziroma hlajenje. Nikar ne pozabimo, da k temu prispeva še stavbno pohištvo in streha. V praksi povedano je slabo izolirana hiša, ki je bila zgrajena v sedemdesetih ali osemdesetih letih, približno tak potrošnik energije kot avtomobil, ki povprečno porabi 20 litrov goriva na 100 kilometrov. Zato razmislite in načrtujte optimalne sisteme, ki omogočajo optimalno paroprepustnost, visoko toplotno izolativnost in inovativen način vgradnje.