Še niste slišali za kvinojo? Nič ne de, ponjo vam ne bo treba daleč, saj jo danes najdete v vseh bolje založenih trgovinah. Dovolite, da vam razkrijemo nekaj skrivnosti o njej, ki vas bodo zagotovo prepričale, da jo boste želeli poskusiti. Kvinojo mnogi napačno uvrščajo med žita, podobno kot ajdo, saj spada med trave. Seme, ki ga uživamo, je podobno kuhani proseni kaši, le da je spiralasto zavito in ploščato. Okus je morda malce bolj izrazit in poln, zato so jedi iz kvinoje velikokrat še kako okusne, tudi če so postrežene samostojno.

Semena, polna mineralov

Čeprav se kvinoja na naših trgovinskih policah pojavlja šele nekaj desetletij, so jo poznali že stari Inki in jo gojili že pred 3000 leti na terasastih poljih v Peruju, Andih in Čilu. Nekoč so kvinojo imenovali mati vseh semen zaradi hranilne vrednosti. Zrna so najpogosteje zmleli v moko in iz nje pripravljali kruh ter kruhu podobne jedi, liste so uporabljali kot zelenjavo, stebla pa za kurjavo. Danes je znanih več kot 120 vrst kvinoje, a jih gojijo zgolj tri. Kvinojo danes mnogi uvrščajo med superživila, saj deluje izjemno krepilno in je primerna za vse ljudi. Bogata je z beljakovinami, vsebuje esencialne aminokisline in lizin ter je primerna tudi za osebe, ki trpijo za celijakijo, saj ne vsebuje glutena. V kvinoji najdemo skoraj štirikratno količino kalcija, kot ga najdemo v pšenici, in dvakrat več fosforja ter pol več železa. Dobra lastnost je tudi, da ima malo ogljikovih hidratov, zato je še kako pomembna za vse, ki se borijo z odvečnimi kilogrami.

Vsestransko uporabna

Kvinoja je pri mnogih priljubljena tudi zato, ker lahko z njo nadomestite skoraj vsa žita in je okusna v različnih jedeh. Zelo je okusna tako v juhah, solatah kot v obliki prilog in sladic. To pa ni vse. Kvinoja je želodcu prijazna, lahka, okusna in lahko prebavljiva, saj se ne lepi in ni težka kot druga žita. Zaradi edinstvene sestave in vira hranilnih snovi je tudi idealna hrana za otroke in dojenčke, ki se uvajajo na trdo hrano.