Pasijonka je vzpenjavka, ki zraste tudi do deset metrov in jo pogosto uporabljamo kot okrasno rastlino, ki zagotavlja tudi prijetno senco. Sicer izvira iz južnega dela Severne Amerike. Prepoznamo jo po dolgih in tankih steblih, ki so žlebičasta in zvita, listi pa so pecljati, razčlenjeni in trokrpi. V listnih pecljih najdemo po dve nektarski žlezi, iz zalistij pa poženejo vitice in cvetovi, ki merijo do osem centimetrov. Čašni listi so podolgovati in zašiljeni, medtem ko so večni beli, rdeči ali vijoličasti in obdajajo škrlatne, znotraj skoraj črne venčne liste, kjer se bohoti tudi pet prašnikov.
Vzgoja
Kot smo omenili, je pasijonka čudovita plezalka, ki dobro uspeva v toplejših krajih, tudi pri nas, ali pa če jo gojimo v rastlinjaku oziroma zimskem vrtu. Za uspešno rast potrebuje veliko vlage in kvalitetno zemljo ter oporo palic, žic ali česa podobnega, po čemer se lahko vzpenja. Ustrezajo ji sončne lege, medtem ko za nego ne potrebuje veliko. Zacveti julija in cvete vse do septembra. A čudoviti cvetovi imajo kratko življenjsko dobo, saj so odprti le en dan, največ dva. Če jo boste imeli na toplem in ji boste zagotavljali stalno temperaturo ter veliko sonca, bo obrodila tudi oranžne plodove jajčaste oblike, ki imajo užitno rdečo sluzasto sredico. A preden jo zaužijete, preverite, da ne gre za strupeno vrsto. Tudi s plodovi ne pretiravajte, saj ti še niso dobro raziskani.
Zdravilnost
V zdravilski rabi je pasijonka podobna glogu, s katerim se zdravi zgodnje popuščanje srca. Glog upočasni napredovanje bolezni. Sicer pasijonko danes praviloma uporabljajo kot rastlino, ki pomirja in uspava. Ima tudi protikrčne in blažilne lastnosti, zdravi prebavne motnje in pomirja živčno napetost. V lekarni je mogoče kupiti pasijonko za pripravo poparkov, ti pomirjajo živčno napetost in uravnavajo srčni utrip. Prav tako jo zdravilci svetujejo pri zdravljenju tesnobe, padavici, nemiru, nespečnosti, depresiji, težavah v meni, za odvajanje od drog in kajenja ...
