Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov v vseh celicah človekovega telesa; je sestavni del celičnih membran in celicam omogoča prožnost. Telo ga potrebuje za nastanek nekaterih pomembnih hormonov, vitamina D in različnih snovi, ki nam pomagajo pri prebavi.

Trdožive zmote o maščobah. Strah pred povišanim holesterolom je stalnica našega razmišljanja o ohranjanju zdravja, a pri tem ubiramo številne bližnjice in še vedno, kljub novim spoznanjem, nasedamo nekaterim zmotam. Zgodba o holesterolu je namreč dokaj zapletena: v telesu nastaja na dva načina, približno tri četrtine ga encimsko nastane v jetrih (endogeni holesterol), preostalega pa zaužijemo s hrano, in sicer predvsem z mastno hrano živalskega izvora. In prav v zvezi s hrano, ki je sicer eden od pomembnejših dejavnikov pri nadzorovanju ustrezne ravni holesterola, a še zdaleč ne edini, se je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja uveljavilo nekaj zmotnih prepričanj, podprtih tudi s strani prehrambne industrije, predvsem tistih o škodljivosti praktično vseh maščob, tudi če v resnici varujejo naše zdravje.

Bitka med dobrim in slabim. Treba je vedeti, da obstajata dve vrsti holesterola, t. i. dobri  (LDL) in slabi (HDL). Holesterol, ki ni topen v vodi, potuje po krvi v obliki posebnih molekul, imenovanih lipoproteini (snovi, ki so sestavljene iz beljakovin in maščob). HDL so težki (dobri) lipoproteini in na neki način čistijo ožilje, medtem ko se lahki LDL (slabi) lipoproteini nalagajo na žilno steno, jo začnejo mastiti ter ovirati pretok krvi.

In če že omenjamo hrano, se to v resnici največkrat dogaja v kombinaciji z živili, kot so moka ter izdelki iz nje, pa sladkor, krompir ... Ne škodujejo nam torej le (slabe) maščobe. Ta proces lahko vodi do različnih zdravstvenih zapletov, od angine pektoris, srčnega infarkta in možganske kapi do motenj v prekrvitvi okončin (gangrena) pa tudi drugih organov.

Vse to lahko doleti predvsem osebe, ki se nezdravo prehranjujejo, uživajo veliko alkohola, kadilce, tiste, ki se premalo gibajo in tudi premalo spijo, diabetike s sladkorno boleznijo tipa 2, pa tiste, ki imajo hiperholesterolemijo (previsoko raven holesterola v krvi) v družini ali že trpijo za katero od srčno-žilnih bolezni.

Dobrodošla pomoč naravnih statinov. Vrednost skupnega holesterola v krvi naj bi bila manjša od 5,0 mmol/l, vrednost HDL večja od 1 mmol/l in LDL manjša od 2,6 mmol/l. Povišane vrednosti (slabega) holesterola ima menda kar 60 odstotkov odraslih Slovencev, z zdravo prehrano in gibanjem oziroma zdravim življenjskim slogom jih lahko znižamo za največ 10 do 15 odstotkov, kadar so bistveno povečane, pa vendarle ne gre brez zdravil oziroma prehranskih dodatkov, pri čemer so prva izbira t. i. statini. Pri vrednostih holesterola nad osem najbrž ne bo šlo brez sintetičnih statinov, ki imajo lahko, žal, tudi zoprne stranske učinkoe, sicer pa so pri mejnih ali blagih povišanjih oziroma za vzdrževanje normalne ravni holesterola lahko v pomoč t. i. naravni statini, s katerimi se lahko izognemo neželenim stranskim učinkom sintetičnih zdravil.

Najboljša izbira za vzdrževanje ustrezne ravni holesterola so izdelki, ki ne vsebujejo zgolj ene sestavine, temveč so kombinacija več naravnih učinkovin, kot so npr. rastlinski steroli (naravno prisotni v rastlinskih oljih, oreščkih in semenih), artičoke (ki z grenčinami podprejo delovanje jeter in presnovo oz. pomagajo vzdrževati normalno raven maščob v krvi), fermentirani rdeči riž (monakolin K), tiamin (vitamin B1, ki vpliva na delovanje srca) in riboflavin (vitamin B2, ki pomaga pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom). Pri izdelkih s fermentiranim rdečim rižem je treba paziti, da ne vsebujejo toksina citrinin.