Še eno v vrsti dognanj torej, ki kažejo, da bi lahko pod površjem Marsa počivalo slanovodno jezero. In kjer je voda, bi lahko bilo tudi življenje, ki, kot ga poznamo, brez nje ne obstaja. Odkritje bi lahko pomembno vlogo odigralotudi pri zaščiti planeta, s katero bi poskrbeli, da človeštvo drugih delov Marsa med odkrivanjem ne okuži z življenjskimi oblikami z Zemlje. 

Za odkritje je zaslužen radar Marsis na krovu vesoljskega plovila Mars Express, ki ga je v orbito rdečega planeta izstrelila Evropska vesoljska agencija. Antena proti površju Marsa pošilja signale in sprejema odzive. Kar pomeni, da raziskovalcem ni treba priti v stik s planetom.

Več drugih vodnih teles

Italijanski raziskovalci z univerze Roma Tre so si v okviru nove študije izposodili tehniko satelitov, ki krožijo okoli našega planeta, in raziskali jezera pod ledeniki Antarktike. S tem so lahko analizirali Marsisove podatke in končno potrdili, da je pod površjem Marsa voda. A ne le to: odkrili so še več drugih vodnih teles, od osrednjega ločenih s suhimi zaplatami. Mreža slanih jezer, torej. Če so med seboj povezana, niso uspeli potrditi. Da so ostala tekoča kljub nizkim temperaturam, se imajo zahvaliti ravno visokim koncentracijam soli.