Različne študije investicijskih podjetij in zavarovalniških družb, vključujoč študijo mreže PricewaterhouseCoopers (PwC) potrjujejo, da generacija milenijcev bolj kot katerakoli druga generacija izkorišča finančne storitve izven tradicionalnih bančnih struktur. Njihovemu hitremu življenju so namreč bolj na kožo pisana osebna posojila, hitri krediti, odloki plačil, lizingi in najemniški (namesto lastniški) odnosi do nepremičnin. To pa njihovo finančno zdravje vodi do čisto novih problemov, na katere pa v resnici ni imuna nobena generacija (preverite svoje finančno zdravje).
Problem spregledanega proračuna
Ena od poglavitnih usmeritev vseh finančnih svetovalcev je, da moramo biti pazljivi, kam odteka naš denar. Strukturiran osebni proračun omogoča, da nas konec meseca – ali, še huje, konec leta – ne more presenetiti nekontrolirana poraba sredstev. Najverjetneje smo že vsi doživeli poučno lekcijo, da nam denar najhitreje odteka takrat, ko nismo pazljivi.
Hektično novodobno življenje mladih je idealen poligon za nenadzorovano odtekanje osebnih financ. Ko ni časa za racionalizacijo stroškov, se ti hitro kopičijo – izdatki za hobije, kosila in večerje v restavracijah, nešteta srečanja na kavah, ob tem pa tudi neprestano snubljenje socialnih omrežij in medijev v impulzivno zapravljanje.
Sodobni življenjski slog skorajda zahteva, da precizno in redno vodimo pregled osebnih financ. Če se morda ob prvi misli to zdi kot zelo naporno opravilo – vendarle vključuje dosledno arhiviranje vseh nakupov in plačil – pa obstajajo različna orodja in nasveti za poenostavitev, obenem pa ta praksa človeku zelo hitro zleze pod kožo. Sploh, ko končno uvidimo, kam vse dejansko odteka naš denar.
Problem pretiranega zapravljanja
Vodenje osebnih financ je nujno predvsem zato, ker živimo v svetu, kjer nas na vsakem koraku mamijo v zapravljanje. Milenijska generacija je v primerjavi z generacijo X uprizorila izdatno inflacijo življenjskega sloga, zato je danes za mlade zelo značilno, da pogosto živijo na robu svojih dohodkov.
Takšno življenje pa zna biti zelo nevarno. Ne le, da lahko že najmanjši tresljaj povzroči strašanske dolgove, tudi psihološko je ideja zapravljanja vsega, kar zaslužimo, zelo problematična. Ustvarja namreč zasvajajočo navado, ki se jo je v svetu neštetih dražljajev za zapravljanje še toliko težje otresti.
Psihologi svarijo pred sprožilci, ki mamijo v življenjski slog pretiranega zapravljanja, od kričečih namigov, da boste z nakupom na obroke ali s popustom naredili izjemno kupčijo, do kulture nenehnega primerjanja z drugimi, ki jo ustvarjajo družbeni mediji. K upravljanju z osebnimi financami je zato vsekakor potrebno pristopiti z razumom in preudarno.
Problem kupovanja poceni stvari
Živimo v svetu, ko je vsega na pretek in marsikateri izdelek, ki si ga želimo, lahko zelo verjetno dobimo tudi v cenejši izvedbi. Ideja varčevanja denarja s kupovanjem poceni stvari se sama po sebi zdi logična, a se dolgoročno največkrat ne obrestuje. Ostarela anekdota priča o bistremu možakarju, ki se je vedno oblačil v fina oblačila in trdil, da »nima dovolj denarja, da bi kupoval poceni stvari.«
Kar se zdi kot anahronizem, saj vendarle živimo v svetu hitre potrošnje in hitre menjave dobrin, pa po besedah mnogih finančnih strokovnjakov še vedno drži. Vse kar je poceni, ni fantastična kupčija – naučiti se moramo investirati v prave stvari. Najbolj plastičen primer, ki se ga navaja, je žimnica. Poceni žimnica, slab spanec – si lahko to privoščite?
Problem prepoznega varčevanja
Po analizah svetovnih bank v razvitih državah kar 69 odstotkov ljudi, starih od 18 do 29 let, še niti ni začelo razmišljati o varčevanju. Z nenehnimi spremembami glede pokojninske prihodnosti zato mnogi strokovnjaki opozarjajo generacijo milenijcev, da morajo začeti varčevati čim prej, če ne želijo popolnoma zamuditi končne vrednosti vsaj tistih bolj konservativnih varčevalnih programov.
Problem nerazumevanja pomembnosti kriznega fonda
Problem, ki vsekakor ni izoliran samo na mlajšo generacijo. Kar 65 odstotkov odraslih naj ne bi imelo ustreznega kriznega fonda (denarja, namenjenega reševanju nenadnih težav, ki se izkažejo kot precejšen finančni zalogaj), predvsem zato, ker večinoma vsi slabo – sploh pa mlajši - razumemo kakšne so lahko posledice, če takšnega fonda nimamo.
Običajno živimo tako, da se s problemi soočamo takrat, ko se ti pojavijo. A nekateri problemi nas lahko stanejo več, kot si lahko v danem trenutku privoščimo. Prav temu je namenjen krizni fond, s katerim se hitro rešimo iz predrage realnosti. Okvara na avtomobilu, okvara večjega gospodinjskega aparata, nenadni stroški zdravljenja (ali, če želimo neko zdravstveno težavo rešiti hitreje preko zasebnih ordinacij) itd.
Brez varnostne rezerve lahko tovrstne težave postanejo več kot le nenadne zagate, sploh, če zaradi pomanjkanja alternativnih rešitev vodijo v nespametna in pogosto predraga posojila. Po besedah finančnih strokovnjakov, univerzalne vsote za krizni fond ni, predlaga pa se, da vsakdo sešteje vse svoje mesečne stroške in sestavi krizni fond tako, da ta lahko pokrije za devet mesecev teh stroškov.
Ugodni odgovori na neznana vprašanja
Kako se lotiti varčevanja, še posebej v času grajenja kariere, ko dohodki še niso tako visoki, je najpogostejše vprašanje milenijcev. Nezaupanje velikim korporacijam, ki vlada miselnosti omenjene generacije, jim preprečuje iskanje pomoči in nasvetov. S pomočjo spletne aplikacije 360Finance.Guru lahko vsak posameznik pride do svojega brezplačnega poročila, v nadaljevanju pa se lahko poslužuje finančnega svetovanja in izobraževanja, ki ga nudijo v neodvisnem in zaupanju vrednem slovenskemu podjetju FinGym d.o.o., kjer bodo skupaj z »Guruji« (svetovalci) prišli do optimalne rešitve in znanja kako pridobiti nadzor nad svojim denarjem, ga usmerjati in varčevati za prihodnost.
