Podnebne spremembe, ki se kažejo v vse pogostejših sušah, poplavah, gozdnih požarih in novih škodljivih organizmov, opozarjajo, kako nujno je, da prehranski sistemi postanejo bolj trajnostni in odporni. Prav tako potrošniki vse več pozornosti posvečajo sveži, trajnostno pridelani in manj predelani hrani. V tej luči je Evropska komisija v okviru Evropskega zelenega dogovora predstavila Strategijo od vil do vilic za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, v kateri je med drugim zapisala: "Nujno je treba zmanjšati odvisnost od pesticidov in antimikrobikov ter pretirano uporabo gnojil, povečati delež ekološkega kmetovanja, izboljšati dobrobit živali in obrniti trend izgube biotske raznovrstnosti."

Nismo tako zeleni

Sliši se, kot da so nova pravila pisana na kožo Sloveniji, zeleni in trajnostni deželi. A podrobnejši pogled pokaže, da se zatakne že pri gnojilih. Slovenska zakonodaja je na tem področju precej ohlapna in celo zaostaja za najbolj do okolja prijaznimi državami. Nekatere evropske države so namreč že pred desetletji sprejele odgovornost za trajnostno pridelavo. Med tistimi, ki ima najstrožje zahteve je nedvomno Švica, kjer že od leta 1986 zgornja meja količine nevarnega kadmija v fosfatnih gnojilih določena pri 21 miligramov na kilogram. Tudi Madžarska, Estonija in Slovaška so med tistimi, ki ne dovoljujejo več kot 20 mg/kg kadmija v fosfatnih gnojilih. Slovenija s kar 75 mg/kg spada v skupino držav z najmilejšo omejitvijo za te strupene snovi v gnojilih, ki je tudi nad mejo, ki jo določa nova evropska ureditev, 60 mg/kg. Kadmij je težka kovina, ki je naravno prisotna v okolju. Problem pa nastane zaradi človeške dejavnosti, ko pride do povečane koncentracije kadmija v zemlji ter posledično v rastlinah oziroma kmetijskih pridelkih. To pa pomeni resno nevarnost za zdravje ljudi, predvsem za ledvice in okostje, medtem ko je kadmijev oksid celo uvrščen v kategorijo rakotvornih snovi.

Potrebujemo do okolja prijazna gnojila

Vsa fosfatna gnojila seveda ne spadajo v kategorijo onesnaževalcev tal. Evropski kmetijski sektor ima dostop do številnih dobaviteljev gnojil, katerih proizvodi že izpolnjujejo visoke okoljske standarde, ki ne presegajo mejo 20mg/kg kadmija. Namreč za ohranjanje rodovitnosti tal in zadostnega pridelka ter posledično cenovno dostopne in varne hrane, so potrebna gnojila, ki praktično ne vsebujejo kadmija ali drugih težkih kovin.

Namero EU po trajnostni uporabi gnojil pozdravljajo tudi proizvajalci do okolja prijaznih fosfatnih gnojil, brez nevarnih primesi, združeni v iniciativi Varnejši fosfati (Safer Phosphates). Hkrati opozarjajo, da bi zasledovanje cilja po znatnem zmanjšanju količine gnojil v isti koš dala vsa gnojila, pri tem pa ne bo upoštevan dejanski vpliv različnih vrst gnojil na okolje. "Obstaja tveganje, da bodo najbolj na izgubi kmetje, saj bodo izgubili enostaven dostop do gnojil kot orodja za povečanje donosa pridelka. To breme ne sme pasti na kmeta. Nasprotno, to je naloga industrije mineralnih gnojil, ki je več kot sposobna zmanjšati negativni vpliv na okolje z odpravo proizvodnje izdelkov, ki ne ustrezajo strogim okoljskim standardom," so prepričani v iniciativi Varnejši fosfati oziroma Safer Phosphates.

Slovenija bi na tem področju morala zavihati rokave in se pridružiti skupini ekološko bolj osveščenih držav, ki so že uvedle strožje omejitve glede vsebnosti kadmija v gnojilih, ter upravičiti sloves zelene dežele. Ne samo na državni ravni, ampak tudi na ravni EU bi se morala zavzeti za sprejetje ukrepov za zmanjšanje uporabe gnojil z visoko koncentracijo strupenih nečistoč ter tako prispevati k uresničevanju trajnostne prehranske verige.