1500 let stari spomenik Unescove svetovne dediščine, ki je vzniknil, ko je bilo mesto znano še kot Konstantinopel, je pred mošejo bil katedrala in nato v tridesetih letih prejšnjega stoletja še muzej.

Da bi Hagija Sofija spet postala, se je lani zavzel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Za to so tudi turški islamisti, nasproti jim stojijo nasprotniki bolj sekularnih nazorov. Predlog je sicer pritegnil precej mednarodnih kritik.

Pri Unescu menijo, da Turčija tega ne more storiti na lastno pest – v zvezi s tem so jim celo pisali, a od Turčije niso dobili odgovora, poroča BBC.

Gradnjo katedrale je leta 532 ukazal Justinijan I. Stala je pet le pozneje. Leta 1453 so mesto osvojili otomanski zavojevalci, ga preimenovali v Istanbul in zabili zadnji žebelj v krsto bizantinskega cesarstva. Hagijo Sofijo so spremenili v mošejo. Po koncu prve svetovne vojne leta 1918 je po porazu otomanskih sil prvi turški predsednik Mustafa Kemal Ataturk ukazal, da mošejo spremenijo v muzej.