Ne pozabimo, da so leseni opaži in drugi okrasni elementi nenehno izpostavljeni soncu, dežju, vetru in ne nazadnje tudi snegu. Ne pozabimo tudi na onesnažen zrak in kisel dež, ki les še močneje načneta. Spremembe na lesu najprej prepoznamo po barvi, ki sčasoma posivi. Površina nato postane reliefna, pokažejo se razpoke. Če jih želimo preprečiti ali vsaj ublažiti, moramo les zaščititi z različnimi premazi, saj bomo le tako lahko uživali v objemu narave še dolga leta. A kaj izbrati? Kako začeti in kako pogosto premaze obnavljati?

Najprej impregnacija

V kolikor še nimate nameščenih lesenih opažev, ograje ali drugih lesenih struktur, najprej razmislite o impregnaciji. To je postopek, pri katerem zaščitno sredstvo vnesejo po celotnem preseku lesnega elementa in tako preprečijo morebitne okužbe z glivami in napadi žuželk. Impregniran les je nato primeren za vse nadaljnje postopke zaščite. Za premazovanje, namakanje, brizganje in vakuumsko impregnacijo. Gre za trajno varnost, zato postopka ni treba ponavljati.

Zaščitni premazi

Na voljo so lazurni premazi, pri katerih naravna tekstura lesa ostane vidna, ali pokrivni, s katerimi prekrijemo teksturo lesa. Tako lazurni kot pokrivni premazi zagotavljajo zadostno zaščito pred vremenskimi vplivi, a pri tem moramo upoštevati tudi navodila proizvajalcev. Barvni premazi na vodni ali topilni osnovi so v primerjavi z naravno zaščito boljši, saj na lesni površini tvorijo premazni film, ki je trden in vodoodbojen, običajno pa ščitijo tudi pred UV-žarki.

Kako zaščitimo okna, kako vrtno pohištvo

Če želimo funkcionalnemu ali stavbnemu pohištvu podaljšati življenjsko dobo, kot so lesena okna, vrata in ograje, najprej preverimo vrsto lesa. Običajno so narejeni iz smrekovega lesa, strokovnjaki pa svetujejo, da raje kot naravno zaščitno sredstvo izberemo barvne premaze. Medtem ko za zaščito vrtnega pohištva in talnih oblog za terase, ki so narejene iz tropskih vrst lesa, raje izberemo olja. Barvni premazi na vodni osnovi se namreč precej slabše oprimejo takšnih površin, saj so lesne vrste, ki se uporabljajo, običajno mastne že same po sebi.