Na eni strani slišimo govorice, da je kokosova maščoba najboljši nadomestek ostalih maščob pri kuhi in peki ter da je z njo priporočljivo nadomestiti tudi oljčno olje. A spet na drugi strani beremo, da kokosova maščoba spada med nasičene maščobne kisline, ki vplivajo na raven slabega holesterola v krvi. Kaj torej drži in kaj ne?

Kaj je kokosova maščoba?

Številni se zmedejo že z nazivanjem in ne vedo, kaj vse spada h kokosovi maščobi. V tem primeru govorimo o kokosovem maslu, masti ali kokosovem olju, ki ju na trgovinskih policah navadno najdemo v trdem agregatnem stanju. Ne glede na to, za katero surovino gre, drži, da vsebuje velik delež nasičenih maščobnih kislin, te pa predstavljajo kar 90 odstotkov vseh maščob, ki sestavljajo kokosovo maščobo in so tiste, ki večajo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. A na drugi strani drži podatek, da ljudje, ki živijo na pacifiških otočjih, kjer je kokosova maščoba skoraj edina maščoba, ki jo poznajo, skoraj ne poznajo srčno-žilnih bolezni, čeprav je njihov dnevni vnos kalorij sestavljen kar iz 30 do 60 odstotkov kokosove maščobe.

Kokosova maščoba ali oljčno olje?

Po mnenju strokovnjakov je oljčno olje veliko bolj zdrava izbira kot kokosova maščoba, a povsem odvisno je, za kakšen namen jo uporabljamo. Oljčno olje pri segrevanju ni najbolj stabilno, sploh pri dolgotrajnejšem kuhanju in peki. Zato je v tem primeru bolje poseči po kokosovi maščobi, saj dobro prenaša tudi visoke temperature in v njej ne nastajajo škodljive snovi. Zato je primernejša za cvrtje, pečenje in druge postopke, pri katerih hrano segrevamo ali cvremo na visokih temperaturah.