Zagotovo ste že med sprehodom po bližnjem travniku ali gozdu naleteli na regratu podobno rastlino, ki se od pravega regrata, ki ga nabiramo za solato, razlikuje zgolj po nekoliko bolj nazobčanih listih in po nekoliko siromašnejših cvetovih. To je smrdljivka, Aposeris foetida, ki se je je na slovenskih tleh pogosto prijelo ime tudi krompirjevka ali gozdni regrat. Kromirjevka preprosto zato, ker ko liste utrgamo, zadišijo po kuhanem krompirju, gozdni regrat pa zaradi same oblike. Spoznajmo jo.

V družbi mešanih gozdov 

Navadno smrdljivko ali krompirjevko pogosto najdemo v gozdovih ali na gozdnih jasah, kjer raste predvsem bukov ali mešani gozd. Obožuje senco, za svojo uspešno rast pa potrebuje tudi primerno vlažnost, da lahko raste in se bohoti vse od sredine marca pa do sredine avgusta. V nasprotju s sorodnim regratom ima to posebnost, da so njeni listi sorazmerno mehki in precej manj grenki, uporabni pa tudi potem, ko rastlina odcveti. Nabiramo jo vse od začetka pomladi, ko požene, se pravi od sredine marca. Začnemo z nabiranjem listkov, kasneje pa lahko uživamo tudi popke, stebla in cvetove. Odlični so v spomladanskih solatah, prav tako pa čudovit okras na kanapejih, tortah in še kje. Smrdljivko uporabljamo zgolj svežo. Je ne sušimo in ne zamrzujemo. Popke lahko sicer vlagamo v kis in jih uporabljamo kot dodatek k mesnim jedem. 

Kar 50-krat več vitamina C kot solata 

V eni izmed raziskav, ki so jih izvedli na Univerzi v Ljubljani, je smrdljivka v primerjavi z zelenjavo iz trgovine izjemen vir askorbinske kisline (vitamina C), tokoferola (vitamina E) in karotenoidov (antioksidantov). Raziskave so pokazale, da je smrdljivka vsebovala od 57 do 101 miligramov vitamina C na 100 gramov rastline, medtem ko solata v istem času zgolj 1,1 miligrama vitamina C na 100 gramov.