Aronija ni novodobna rastlina, pač pa avtohtona rastlina Severne Amerike. Poznala so jo že številna stara indijanska plemena tako za hrano kot za zdravljenje različnih težav. Uporabljali so predvsem liste, medtem ko so plodove dodajali k vsakodnevni prehrani. Aronija zraste do višine metra in pol, lahko pa jo oblikujete tudi v okrasni grmiček, ki ga posadite v večji lonec. Če boste aronijo sadili v tem času, bo obrodila šele prihodnje leto, v tem letu pa nabirala moči za dobro razrast in krepitev koreninskega sistema. Grmiček bo vrtu prinesel tudi nekaj svežine, saj se skozi letne čase nenehno spreminja. Spomladi čudovito zacveti z belimi cvetovi, medtem ko poleti preseneti z okusnimi črnimi plodovi, ki spominjajo na borovnice. Jeseni pa se listi obarvajo v čudovite rdeče odtenke. Aronija ni zahtevna za vzgojo in je primerna za vsak vrt, zato jo nekateri priporočajo tudi za gojenje v obliki žive meje.

Kako jo sadimo

Če boste aronijo sadili zaradi plodov, bo vaš uspeh odvisen od kakovosti sadik, gnojenja, namakanja in uničevanja plevela. Zato jo sadimo na večjih površinah oziroma njivah, kjer jo sadimo predvsem v vrste v oddaljenosti metra in pol. Pa tudi sicer, če ste se odločili za sadiko ali dve, ji privoščite dovolj prostora.

Vir vitaminov in mineralov

Črne plodove, ki nas presenetijo poleti, poznamo predvsem po veliki vsebnosti vitaminov A, B, C in P, mineralov in ostalih aktivnih snovi. Sestavine aronije so koristne za ožilje, uravnavajo krvni pritisk, odpravljajo želodčne težave, preprečujejo nastanek arterioskleroze, blažijo migrene, varujejo naše črevesje, izboljšujejo krvno sliko ter imunsko odpornost organizma, vplivajo na izboljšanje spomina, vida in povečujejo elastičnost kože. Lahko bi rekli, da je uživanje plodov aronije skoraj vsestransko in skoraj nujno. Aronija preprečuje tudi tvorbo prostih radikalov, zaradi česar jo pogosto priporočajo onkološkim bolnikom. Zdravi rane na želodcu, sladkorno bolezen in odstranjuje težke kovine iz telesa. Prav tako je odlična podpora za zdravje sečil.