Navadno je tako, da se stvarem, ki jih ne poznamo, raje izognemo, kot pa da bi se o njih poučili. Razkrivamo vam, da se na travniku ali obronkih gozdnih jas skrivajo številne divje rastline, ki jih lahko uporabimo v prehrani. Te so zakladnica vitaminov, mineralov pa tudi okusov. Že majhne količine imajo lahko pozitiven vpliv na zdravje in so odlične v kombinaciji z nam poznanimi živili. Prednost divjih rastlin je tudi, da so brezplačne in ekološko neoporečne ter omogočajo prehranjevanje zunaj vrtičkarske sezone, torej zgodaj spomladi oziroma pozno jeseni. A za začetek jih nabirajte zgolj z izkušenimi zeliščarji, saj jih lahko hitro zamenjate z nekaterimi strupenimi rastlinami. Predstavljamo nekaj okusnih in zdravih vrst.

Divje korenje

Divje korenje (Daucus carota subsp. carota) najdemo skoraj na vsakem travniku. Užitne so tako korenine kot mladi listi, socvetja in plodovi. Korenine so najokusnejše po prvi rastni sezoni in jih lahko uživamo kar surove ali pa z njimi obogatimo zelenjavne juhe. Mlade liste lahko dodajamo k solatam ali spomladanskim namazom. Medtem ko lahko socvetja ocvremo v palačinkinem testu ali jih uporabimo zgolj za okras jedi.

Rumenorjava maslenica

Tudi rumenorjavo maslenico (Hemerocallis fulva) najdemo skoraj na vseh travnikih v Sloveniji, pogosto jo opazimo tudi zasajeno v okrasnih nasadih. Užitni so predvsem prekuhani mladi listi in poganjki, ki so dober nadomestek špargljev. Medtem ko so cvetni listi sladki in hrustljavi in jih lahko uživamo tako surove v solatah kot kuhane. Cvetni popki sicer spominjajo na grah, medtem pa so gomolji oreškastega okusa in užitni prav tako surovi kot kuhani. Uživanje rastline deluje diuretično in blago laksativno, cvetje znižuje vročino in ima blag uspavalni učinek. Medtem ko naj bi izvlečki iz korenin delovali zoper tumorje in prav tako kot naraven protistrup pri zastrupitvah z arzenom.