Ječmen naj bi prvotno izviral iz Etiopije in jugovzhodne Azije, kjer naj bi ga gojili že pred več kot 7000 leti. Pridelovali so ga za hrano človeka in tudi živali. Že nekoč pa so ga tako kot danes uporabljali za pridelavo alkoholnih pijač. Če smo ga v kulinariki in zdravilstvu nekoliko zapostavili ter pozabili nanj, naj hitro prikoraka spet na plan. Ječmen je namreč edina rastlina, ki v velikih količinah vsebuje vse vodotopne vitamine, aminokisline in večino za življenje potrebnih elementov ter snovi. Kljub vsemu pa moramo razrešiti še večno dilemo: jemo ječmen ali ješprenj? Ječmen po luščenju in obdelavi postane ješprenj. Tako za kosilo ne bomo jedli ječmena, temveč ješprenj.

Zakaj je ječmen zdrav

Ječmen ima vrsto pozitivnih učinkov. Že pet gramov ječmena vsebuje enajstkrat več kalcija kot kravje mleko in sedemkrat več vitamina C kot pomaranča. Pri notranjem zdravljenju je koristna ječmenova moka, ki prepražena in na mleku skuhana v juho ustavlja drisko. V veliko pomoč bo prepražena ječmenova moka tudi mladim mamicam, ki jim primanjkuje mleka. Ješprenj med daljšim kuhanjem postane sluzast. Sluz, ki jo izloči, pa je pomembna hrana želodčnih bolnikov. Ječmen lahko uporabljamo tudi zunanje. Vroči obkladki iz ječmenove moke in mleka bodo hitro pozdravili vnete čire in otekline. Ječmenovo moko, zavreto s kisom, pa priporočajo zdravilci, da polagate kot obkladke na obolele sklepe pri sklepni revmi, putiki ali protinu.

Boleče grlo

V času prehladnih obolenj je koristna tudi ječmenova voda. Ječmenovo zrnje kuhamo tako dolgo, da zrna popokajo, nato vodo odcedimo in jo grgramo. Tako boste odpravili bolečine, pa tudi hripavost bo hitreje izginila.