Od doma je leta 2018 običajno delalo največ Nizozemcev (14 odstotkov), sledile so Finska (13,3 odstotka), Luksemburg (11 odstotkov) in Avstrija (10 odstotkov). Najnižji je bil ta delež v Romuniji (0,4 odstotka) in Bolgariji (0,3 odstotka).

Slovenija se je s 6,9 odstotka uvrstila na sedmo mesto. Med njo in prvimi štirimi državami sta bili Danska in Estonija, tik za njo pa Belgija in Francija.

Od doma precej pogosteje delajo samozaposleni. Takšnih je bilo v EU leta 2018 18,5 odstotka, zaposleni pri delodajalcih pa so od doma običajno delali v treh odstotkih primerov. Delež samozaposlenih, ki običajno delajo od doma, je bil najvišji na Finskem (dobrih 40 odstotkov).

Od doma pogosteje delajo ženske. Leta 2018 je to običajno počelo 5,5 odstotka žensk in pet odstotkov moških. Največja takšna razlika med spoloma je bila na tem področju v Franciji, kjer je od doma običajno delalo 8,1 odstotka žensk in 5,2 odstotka moških. Na Nizozemskem je medtem od doma običajno delalo 15,5 odstotka moških in 12,3 odstotka žensk.

Pogostost dela od doma po podatkih Eurostata narašča s starostjo. Leta 2018 je od doma običajno delalo 1,8 odstotka zaposlenih v starosti od 15 do 24 let, pet odstotkov zaposlenih v starosti od 25 do 49 let in 6,4 odstotka zaposlenih v starosti od 50 do 64 let.

Delež državljanov EU, ki običajno delajo od doma, se v zadnjih desetih letih ni bistveno spreminjal, se pa je povečal delež tistih, ki od doma delajo občasno. Leta 2008 je bilo takšnih 5,8 odstotka zaposlenih v EU v starosti med 15 in 64 let, leta 2018 pa 8,3 odstotka.