S pomočjo igre se otrok marsikaj nauči; seznanja se z različnimi situacijami, v katerih prevzema vloge in ob njih razvija življenjske veščine.

Tudi družabne igre spodbujajo razvoj mladih, a pozor; ko smo preverili ponudbo nekaj največjih trgovin, ki vsebujejo tudi programe za razvedrilo in prosti čas, smo ugotovili, da nekaj namiznih iger zares izstopa, vendar ne ravno v pozitivnem smislu.

Povod za raziskavo trga je bil nedaven facebook zapis neke mame, ki je naletela na igro z imenom Prinesi kost. Gre za igro, pri kateri si otrok nadene pasji gobec, se spravi na vse štiri, nakar mu mora nekdo vreči kost, ki jo mora nato iti iskat ter jo odložiti v posodico. Zmaga tisti izmed igralcev, ki zbere več kosti.

Strokovnjakinja komentira

V igralnem kompletu se torej nahaja maska, ki predstavlja pasji gobec, nekaj kosti in posodice. V predstavitvi je zapisano, da gre za igro, v kateri se preleviš v štirinožnega prijatelja, ki išče kosti. »Tecite po vseh štirih, da poberete kosti in jih čim hitreje prinesite v svojo posodico za hrano. Igrajte se na tleh, za mizo ali na prostem,« je navedeno v opisu, ki navaja še, da je igra primerna za starejše od štirih let.

zalokar divjak
osebni arhiv/Dolenjski list
Dr. Zdenka Zalokar Divjak, je psihologinja, logoterapevtka in redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo.

»Ali je to normalno? Še nikoli nisem videla tako bizarne družabne igre. Dajte otroku nagobčnik in ga pošljite po kosti?! Kako čudno, neprimerno se to sliši,« je bil odziv ene izmed mamic na svetovnem spletu. Nobene koristi od take igrice ne vidi niti dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja, logoterapevtka in redna profesorica na fakulteti za zdravstvo. Pravi, da igre, ki smo ji jo predstavili, sploh ne moremo opredeliti kot družabno igro. Meni, da je koncept Prinesi kosti čisto zgrešen in da ne vidi, kako bi lahko igrica sploh kakorkoli pozitivno vplivala na otroka. »Smisel iger so neka pravila, ki spodbujajo otroka k razmišljanju, kako bo rešil neki problem. Bistvo je, da se ob njej čustveno, socialno in intelektualno razvija, kar pa za ta primer ne moremo reči. Ta igra nima nobene vrednosti,« uvodoma poudari.

Kraje, laži, slinavci

Predstavimo ji še nekaj namiznih iger, ki so na voljo na slovenskih trgovskih policah in sodijo med bizarnejše. Gustav Slinko je družabna igra, v kateri Gustavu iz nosu povlečeš slino. »Ko si na vrsti, potisni prst v Gustavov nos. Povleci enega slinavca, vendar bodi previden … Če boš potegnil napačnega, se bodo njegove oči izbuljile in možgani bodo izskočili,« pravi opis. Kupiti je mogoče tudi igro Lažnivec, v kateri te lahko laži pripeljejo do dolgega nosu. »Bolj ko boš lagal, bolj ti bo zrasel nos,« je zapisano na škatli produkta za otroke. Sporno konotacijo ima tudi igrica Sladkosneda babica, ki ji moraš, medtem ko spi na fotelju, s pladnja, ki ga drži v rokah, izmakniti čim več piškotov.

S hrano se ne igra

Na prodaj je še igra Nori špageti. Pri njej glavno vlogo igra ta vrsta testenin in smešni iztrebek. »Cilj je zbrati čim več špagetov, pri tem pa paziti, da iztrebek ne pade v krožnik,« je zapisano v predstavitvi. Dr. Zalokar Divjakova izraža kritiko do vseh naštetih iger. »Prej ste omenili, da je smoter ene izmed iger izmikanje piškotov. Ali res želimo otroku dati občutek, da je tako početje primerno?! Poštenje je vrlina oziroma vrednota, ki bi jo morali krepiti, ne pa izmikanje,« poudarja.

Naveže se tudi na igrico, v kateri glavno vlogo igra hrana. »S hrano se ne igra. Otroku je treba vcepljati zavedanje o vrednosti hrane, krepiti kulturo hranjenja, spoštovanje do nje. Če hrano uporabljamo v kakšni taki igri, njeno vrednost povsem razvrednotimo,« komentira.