Zakaj prav Rim? Preprosto zato, ker si lahko skorajda vse znamenitosti ogledamo v petih dneh, hkrati se lahko po mestu premikamo peš, jesen pa je pravšnja tudi zato, ker so temperature zraka za tovrstno pohajkovanje zelo ugodne, saj se vrtijo okrog dvajsetih stopinj. Pa tudi v začetku decembra se temperature najpogosteje gibljejo od 10 do 15 stopinj Celzija.

Poleg Vatikana in tamkajšnjega muzejskega kompleksa, kjer je zmeraj gneča turistov, si velja ogledati trg Navona. Človek se kaj hitro navduši nad tamkajšnjimi gostilnicami, vodometi, sploh pa zgodovinskimi dejstvi. Trg ima namreč obliko elipse, saj je na tem mestu leta 86 cesar Domicijan zgradil stadion in tekaško progo, ime »navona« pa naj bi pomenilo »stadion za športne igre«. V rabi je bil vse do konca srednjega veka, današnjo podobo pa je dobil v času papeža Inocenca leta 1644. Najbolj privlačna je vsekakor Berninijeva fontana, imanovana Vodnjak štirih rek. Nil je prikazan s palmo in levom, Ganges z zmajem in pravljico, Donava s konjem in delfinom, La Plata pa s kaktusom in zamorcem.

Fontana di Trevi
Manja Žugman
Fontana di Trevi

Ogledati si velja tudi Fontano di Trevi. Osrednjo podobo vodnjaka predstavlja Ocean (morski bog), velikanska tritona in konja pa simbolizirata mirno in razburkano morje. Kipi naokrog predstavljajo še izobilje, zdravje in štiri letne čase, ki nosijo darove, ime vodnjaka pa naj bi izviralo iz treh ulic, ki so se stekale na trg. Semkaj prihajajo ljudje ne le zato, da bi se fotografirali, temveč tudi zato, da bi čez ramo v vodnjak vrgli kovanec in se v večno mesto še kaj vrnili.

Zanimivo zgodbo imajo tudi španske stopnice, ki ležijo v prestižni mestni četrti, zgraditi pa naj bi jih dal francoski veleposlanik Gueffier, ki je 1723 hotel povezati osrednji trg s cerkvijo v ozadju (le-ta je bila v lasti francoske države), pred tem pa se je tod nahajal sedež španskega veleposlanika pri svetem sedežu, od koder izvira tudi ime trga in znamenitih stopnic.

Španske stopnice, v ozadju cerkev Trinita dei Monti
Manja Žugman
Španske stopnice, v ozadju cerkev Trinita dei Monti.

Poleg gladiatorjev v boj tudi ženske in pritlikavci

Poseben dan velja posvetiti rimskemu koloseju, ki so ga začeli graditi pod cesarjem Vespazijanom leta 72, dokončali pa leta 80. Ob svečanem odprtju so pobili okrog 5000 živali na dan, igre pa naj bi trajale 100 dni zapored. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil nekoč v ospredju videti leseni oder, ki je bil pokrit s peskom, ta pesek pa se je imenoval arena – od tod poznamo danes izraz arena. Ogledati si je mogoče podzemni del, špranje, skozi katere so nekoč potovale navzgor kletke z živalmi. Za dvig na oder je bilo zadolženih 224 ljudi. Kot zanimivost velja povedati še, da so bili gledalci porazdeljeni po sedežih glede na svoj položaj v družbi. Vstop je bil prost, ženske pa so sedele ločeno od moških. Del strehe, ki je ščitila gledalce pred dežjem, je pomikala posebna skupina mornarjev. Kolosej je imel dva pomembna vhoda; skozi prvega so pripeljali žive gladiatorje, skozi drugega so odpeljali mrtve. Igre so se odvijale za praznike, vendar pa je bilo teh dni veliko (bilo naj bi jih 170 v letu). Začele so se s parado. Igralci so se pokazali občinstvu, tudi svoje orožje. V igrah so bili prisiljeni sodelovati tudi tisti, ki so bili obsojeni na smrt (pogosto neoboroženi). Zločinci, sužnji, gladiatorji in zveri so bili zaprti v podzemlju koloseja, pogosto pa so se morali boriti do smrti. V rokoborbah so se spopadale tudi ženske in pritlikavci.

Prizor iz časov kolosejskih iger
Manja Žugman
Prizor iz časov kolosejskih iger.

Iz kitovih čeljusti na oder medvedi

Ko se je imperij širil, so v kolosej pripeljali eksotične živali. Cesar Trajan naj bi za svojo zmago uporabil 10 000 gladiatorjev in 11 000 živali. V areni so se za sceno postavljali celo gozdovi. Za spektakel so uporabili tudi čeljusti kita, iz njih pa so na oder pridrveli medvedi. Uprizarjali so pomorske bitke, saj so lahko areno s pomočjo podzemnih kanalov zalili z vodo. Če so se v teh igrah gladiatorji posebej izkazali, so se lahko tudi osvobodili, sicer pa je znano, da so lahko dočakali do trideset let starosti. Občinstvo je imelo pravico odločati o življenju in smrti premaganih borcev. Mahanje z robčki je pomenilo pomilostitev, navzdol obrnjen palec pa je zahteval smrt. Preživelim so pogosto odrezali vrat. O smrti preostalih padlih gladiatorjev pa so se prepričali tako, da so gladiatorja dregnili z vročim železom.

Kolosej ponoči
Manja Žugman
Kolosej v soju žarometov.

Cesar Agripa uvedel striženje moške brade

Obiskovalca pritegne tudi preteklost mogočnega Panteona, katerega prvotno zgradbo je dal zgraditi cesar Mark Agripa, o čemer govori tudi napis na pročelju. Krasijo ga mogočni zunanji stebri, ki naj bi jih prinesli iz Egipta. Vsak posamezen je visok 12 metrov, težek pa 60 ton. Iz kamnoloma do Nila naj bi jih vlekli na lesenih saneh (več kot 100 km). Potem pa so jih natovorili na ladje, ki so plule po Sredozemskem morju do pristanišča Ostia in naprej po reki Tiberi vse do Panteona, a ni znano, na kakšen način. Če iz Panteona zavijemo v desno, si je moč ogledati tudi ostanke Agripovih term, ki naj bi veljale za prvo javno rimsko kopališče. Legenda pravi, da je takrat cesar Agripa uvedel tudi običaj, da so si moški začeli briti brado, v ta namen pa je dal poklicati brivce s Sicilije.

Forum Romanum
Manja Žugman
Rimski forum (Forum Romanum) je bil stoletja središče vsakdanjega življenja v Rimu.

Katakombe – mali Vatikan

Vsekakor v Rimu ne gre izpustiti raziskovanje rimskega foruma, ki predstavlja ostanke nekdanje mogočne države, nekdanjega družbenega in političnega življenja. Vendar pa so morda obiskovalcu še bolj ali pa vsaj enako privlačne skrivnostne katakombe San Callisto, ki so razporejene v štirih nadstropjih, drugo pa je odprto za javnost. Skupaj naj bi štele dvajset kilometrov poti in 500 000 grobov. V teh katakombah je pokopanih šestnajst papežev, zato vodič pove, da tem katakombam pravijo tudi »mali Vatikan«. Beseda katakombe pa pomeni ob jami, ob kamnolomu, saj so nekoč začeli ljudi pokopavati ob starih kamnolomih. Na začetku je bil pokop brezplačen, potem pa so ga financirale premožnejše družine, ki so kupile tudi večje prostore oziroma grobnice. Poganski običaj je bil, da so pokojnega pokopali z vsemi dragocenostmi, zato so barbari te grobnice večkrat izropali. Rimljani so telesa zažgali in imeli pepel v žarah, katoliki pa so trupla pokopavali z vero v ponovno vstajenje.

Živalske lobanje, najdene na območju koloseja
Manja Žugman
Živalske lobanje, najdene na območju koloseja.