Družina Martina Serneka se je pri njegovih petnajstih letih preselila v Ameriko k starim staršem.
»Da se iz Slovenije preselim čez lužo, sem se odločil zato, ker je bil moj stari oče v Ameriki že od leta 1938, potem pa so vso družino povabili, naj se preselimo v Kalifornijo. Moja brat in sestra sta še vedno v Kaliforniji, jaz pa sem se preselil v Kanado. Ko smo odšli v Ameriko, sem bil star le 15 let, bilo pa je res težko, saj nisem govoril angleško. Dokler se torej ne naučiš jezika, življenje v tujini ni najlažje.«
Martin se je začel jezika učiti v šoli, znanje pa je izpopolnil v službi. »Starša sta kruh služila tako, da je mama delala v bolnišnici, oče pa v tovarni. Jaz sem zdaj upokojen; 45 let sem delal kot avtomehanik, a ker mi je bilo v pokoju dolgčas, sem spet začel delati. Zdaj delam 15 ur na teden. Stranke, ki pripeljejo avto na popravilo, sam peljem domov in potem spet nazaj na prevzem popravljenega vozila.«
LETNI PIKNIKI SLOVENCEV V AMERIKI
Čeprav si je v Ameriki ustvaril družino, Slovenijo še vedno pogreša. »Imam sina in hčer, žena pa je iz Slovenije, živela je v sosednji vasi. Sicer imam stikov s Slovenci kar nekaj, saj jih tu živi veliko. Enkrat na leto imamo piknik, kjer seveda poslušamo samo slovensko glasbo, največ ljudskih in prekmurskih. Slovenijo sem nazadnje obiskal leta 2006, vendar mislim, da jo bom obiskal še enkrat, saj imam tam bratrance in sestrične. Slovenijo sem obiskal že tudi z otroki, vendar ne govorijo slovensko. Imeli so se lepo, a mi jih slovenskega jezika ni uspelo naučiti.« Čeprav domovino obišče bolj redko, jo še vedno ohranja v lepem spominu.
