Alenka Zajc, terapevtka karmične diagnostike in regresoterapije

Ko začne ženska »dihati z jajčniki«, se dogajajo čudeži

Urška Krišelj-Grubar / Revija Zarja Jana
17. 11. 2019, 17.30
Posodobljeno: 17. 11. 2019, 18.00
Deli članek:

Ste ženska, ki je nehala zaupati moškim? Raje vse naredite sami, kot da bi čakali nanj? Ste nekoč veljali za obetavno, pa sta na poti čakanja, da bi uresničili svoj potencial, utrujeni ugotovili, da ne morete več?

Mateja J. Potočnik
»Sram nas je sprejeti, da smo spolna bitja, ker nam je nekje nekoč nekdo rekel, da je to grdo, da se ne sme,« pravi Alenka Zajc.

Ste v boju s časom in moškim svetom nehali negovati svojo ženstvenost? Ne najdete in ne najdete časa zase, za svoje zdravje, nelagodni občutki pa se iz dneva v dan nalagajo? Alenka Zajc je bila nekoč ta ženska. Po srečanju s karmično diagnostiko so se ji začela odpirati nova vrata, potem ko je sama pred tem oddelala vse za starimi. Nekoč je bila prestrašen zajček, v katerem odzvanjajo glasne prepovedi mame zajklje in drugih okoliških zajcev, danes je neustrašna in najprej sliši ter usliši sebe, potem pa vse druge. Ker če nima sama, ne more dati. Na delavnici na Ižu jo je večkrat omenil bioterapevt Marjan Ogorevc. Rekel je, da je res dobra, in se pošalil, da ni čudno, ko pa je imela dobrega učitelja. A v vsaki šali je veliko resnice. Tudi v tej.

Ko reče, da si s seksualno energijo lahko obnovimo presahle vire moči, ji gre verjeti. Ker sama tako globoko verjame v to. Je živ dokaz na dveh nogah. Z globokim seksi glasom. Medtem ko razlaga tarot karte, je kot igralka v kavbojskem filmu.

Alenka

Priimek je ne opiše. Ni bojazljivka, zdaj ne več. Življenje je zahtevalo, da se postavi na prvo mesto, sicer bi jo povozilo. Rodila se je kot tretja od hčera pred 46. leti na vasi. Kmečki otrok je, poudarja. In na kmetih je praktično, da imajo starši sinove, ki jih lahko posadijo na traktor in jih, ko vsaj malo pridejo k moči, uporabijo kot najcenejšo delovno silo. Alenka pa je bila hčerka. Še ena, pri kateri starša nista več znala skriti, da bi raje videla, da bi bila fant. In to jo je zaznamovalo. Da taka, kot je, ni dovolj dobra, ni prava. In se je začela učiti, kako ugajati. Ugajati drugim, pri tem pa je počasi začela izgubljati sebe. Alenko. Recimo, da je bila v tem delu sramežljivi zajček. Zajklja je postala za tiste čase precej hitro, a nič nenavadnega za vaško okolje. Spoznala je fanta, ki je pozneje postal njen mož. Polna želje sta spočela najprej enega, pa potem še drugega otroka. Bila je ljubezen, zgodila se je kemija. Ampak ta film Alenke ni in ni osrečil. Nekaj je manjkalo. Nista znala, bo vedela dosti kasneje, ko bo odkrila usodno knjigo Marjana Ogorevca o karmični diagnostiki in še malo kasneje knjigo Mantaka Chija.

Srečanje s karmično diagnostiko

Ljudje želijo, da pove, kako deluje, kar počne, ampak je težko najti besede, deluje pa. »Oh, pa še kako deluje,« se pošali, a je hitro v resnem tonu. »Terapije se delajo v kvantnem svetu, kjer je vse mogoče. Nato pa to pripeljemo sem dol na zemljo, lahko popravljamo za nazaj zaciklanost v travmatičnih dogodkih preteklih življenjih. Z osebami, s katerimi imamo sedaj težave, gremo pogledat v eno izmed preteklih življenj in razrešujemo. Lahko pa nastavljamo za naprej, v katero smer pač želimo, da se naše življenje odvija. Sprehajamo se po časovnici in iščemo vzroke nastalih težav. Energija nima časa in prostora. Če nečesa nismo predelali, ostane v naši podzavesti v telesu in samo čaka kot tempirana bomba. To je treba dobesedno izdihati iz telesa, da gre lažje naprej.« Naredi požirek, sezuje čevlje. Danes je prav ona ta, na katero je Marjan Ogorevc zelo ponosen. Na potovanjih v tuje dežele, ki jih vodi Marjan, doda s svojo prisotnostjo ženski pol. Letos so že drugič peljali skupino v Sinajsko puščavo. Naslednje leto gredo tretjič, je navdušena Alenka. Vedno potujejo na začetku maja, a »potovanja« pri njej doma so svojevrstno doživetje. Nisem šla na Sinaj, sprejela me je v svoj dom.

Nakopičena spolna energija povzroča težave

Najprej vrže karte. Je prav ali ni prav, da se srečava? Je čas ali še ni, da pove slovenskim bralkam, kako si lahko olajšajo dni, ko jim ne gre vse tako, kot bi želele? »Za začetek, kar takoj zdaj, ko tole berejo, naj udobno sedejo, če se da, po turško, tako da se z eno peto dotikajo predela med nogami, da najprej začutijo, kaj je tam,« v šali in hkrati zares pove, »potem pa naj jim počasi pride v navado, da začnejo vizualizirati dihanje skozi tisti predel, ki se dotika pete, kot da z nožnico vdihavajo zrak.« To je prva lekcija, za njo sledijo nove kot po tekočem traku. Alenka je zelo direktna, stvari pove naravnost, ne ovinkari, in v njeni bližini je prijetno. Nič ni odvečnega. To se ji zdi nekaj temeljnega, da se ženske povežejo s svojo maternico in spolnimi organi. Tako nekako se začne. Prebuja se spolna energija in potem je potrebna njena nega. »Tako, kot imamo oživčeno tam spodaj, take smo same, in če je tam nečuteče, potem je blef, da smo čuteče za kaj drugega. Sram nas je sprejeti, da smo spolna bitja, ker nam je nekje nekoč nekdo rekel, da je to grdo, da se ne sme, na primer prijeti se za figo, kot bi rekli Italijani, za joni, kot bi rekle nove učiteljice spolnosti, ki jih navdihuje Indija, ali po domače za ... no, vstavite sami.« In kaj so rekle tarot karte? Da je čas. Da je prav. Da je celo nujno.

»Ko telesu dovoliš, da se izživi, da se naučiš najprej sama, kako se brez zadržkov ljubiš sama s sabo, potem se osvobodiš in je šele čas, da lahko začneš vajo v dvoje.« Jasna je, ko govori. Brezsramna. Rahlo navihana. O seksu in seksualni energiji, o organih, ki so nam bili dani, da se razmnožujemo, govori kot o najboljši kavi, ki jo ponudi. Črno, z malo sladkorja.

Alenkina delavnica za nego ženske seksualne energije

»Če zanikam spolno energijo, jo ignoriram, mi nakopičena povzroča razne težave. Kar pa je najhuje: ko ne sprejemam sebe kot ženske, se obsojam, jezim na partnerja, ker ne deluje v skladu z mojimi pričakovanji, se jezim na svoje telo, ker ni takšno, kot bi pač moralo biti po reklamah – si lepo počasi iz leta v leto, če pri sebi seveda nič ne spremenim, pridelam marsikatero bolezen rodil in prsi.«

In imamo rešitev. Alenkina delavnica je za tiste, ki jih zanima praksa, ne več samo teorija. Na delavnici se ženske naučijo dihati z jajčniki. Kako!? »Prebudijo surovo spolno energijo, ki je v kotlu (jajčnikih in dvoru jajčnikov), jo počasi in postopno dvigamo po hrbtenici navzgor do temena, srca, mimo vseh organov, do popka, kjer jo uskladiščimo. Krožimo s to nežno energijo, se igramo in odkrivamo globine sebe. Ko ženska enkrat to doživi, zopet pride k sebi domov, se začne ljubiti, ceniti in potem lahko to deli naprej na partnerja, otroke, sodelavce itd. Skupaj ustvarimo prostor, kjer se počutimo varne in podpiramo druga drugo, to pa je bistvo.«

In spoznanje: »Nobeden moški ne more podpreti ženske tako, kot jo lahko ženska. Torej, drage ženske, podpirajmo se med seboj. Nismo na svetu zato, da si mečemo polena pod noge. Tu smo zato, da vsaka izmed nas zasije v vsej svoji nepopolnosti. Ko začne ženska 'dihati z jajčniki', se začnejo čudeži,« govori Alenka, medtem ko »dihava v jajčnike«.

»Če si s partnerjem 10, 20, 30 in več let, boš z njim malo težje uvajala spremembe, ampak sama sebi pa lahko podariš marsikaj, od česar bo potem tudi on imel veliko.« In potem Alenki steče jeziček, brez prečke, in tako je prav, ampak ne vemo, koliko tega lahko posredujemo naprej, da smo še všečni. In to je tisto, želimo biti všečni, ampak prav to nas omejuje, da smo pristni, prvinski, avtentični. Alenka je zmagala, ker je taka, kot je.

Domača naloga za nego ženske po Alenkinih navodilih: »Vsaka pri sebi naj se vpraša: Kje sem sedaj v zavedanju svoje ženstvenosti? Kje sem že zadovoljna, kaj me še moti, da bom lahko v odnosu do partnerja, otrok in okolja delovala mehko? (Partner je pred otroki! In ženske, ko postanejo matere, partnerja odrinejo nekam v kot in tedaj se začnejo težave. Vse, kar potrebujejo otroci, je občutek varnosti. Ljubezen in jasno postavljene meje, s katerimi se oba partnerja strinjata, ne pa vsak po svoje. Ker tu se potem zalomi.) Domača naloga pa: z vso pozornostjo se z oljem namaži po svojem telesu, če se da, vsak dan. Nežno se masiraj po prsih, se objemaj in si povej, da si takšna, kot si, ravno pravšnja. Neguj se s subtilnim zavedanjem do svojega ženskega telesa, ki je mehko, nežno, ne pa trdo in možato. Dovolj je samodestrukcije. Tega sem se preveč nagledala na terapijah, ko se ženske dobesedno sovražijo. Pa nagledala sem se direktoric – možač po raznoraznih službah, ki se dokazujejo skozi položaj. Joj, ženska, ustavi se, ni to tvoja naloga. Vzljubi svoje spolne organe, ne pa da se samokaznuješ, dokazuješ. Posledično ne uživaš več v spolnosti, nimaš želje, odklanjaš partnerja. Ni on kriv, da se nimaš več rada. Ženske se moramo zbuditi iz pravljice o Sneguljčici in sedmih palčkih. Noben moški nas ne bo osrečil, če se najprej ne bomo znale same. No, pa saj vem, da vse to že veste.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
naslovnica 46