Dalije so za mnoge vrtičkarje skoraj nepogrešljivi zaklad, saj s svojim cvetenjem polepšajo tako okrasne gredice kot tudi skalnjake in druge okrasne zasaditve. Rast dalij je zelo različna in se razlikuje glede na sorto. Tako dosegajo velikosti od 20 centimetrov pa tudi do enega metra in več. Nepogrešljive so v poletnih šopkih, nekatere drobnocvetne lahko uporabimo za pripravo različnih suhih šopkov, saj prav nič ne zaostajajo za posušenimi vrtnicami, pogoste so tudi v žalnih aranžmajih.

K nam iz daljne Mehike

Dalije so k nam prišle iz Mehike, kjer veljajo za trajne rastline, ki ne potrebujejo posebne nege in pozornosti. Pri nas zime na prostem ne preživijo. Gomolje zato na prosto sadimo šele sredi aprila, ko temperatura tal doseže vsaj 10 stopinj, konec jeseni, že po prvi slani, pa jih počasi selimo iz vrta v suhe, a ne prehladne kleti.

živopisan cvet dalije
Dreamstime
Našli boste različne živopisane cvetove dalij, le modrih ne. poletni šopek iz dalij:

Več kot 30 vrst

Danes poznamo več kot 30 vrst dalij in več kot 20.000 njenih kultur, ki se med seboj razlikujejo glede na velikost, vzorec in barvo. Zaradi gomoljev so dalije najprej klasificirali kot zelenjavo. Njeni gomolji so sicer dejansko užitni, okus pa naj bi spominjal na mešanico med krompirjem in redkvijo. A le redko so jo uporabljali v te namene, saj je že v viktorijanskih časih dosegala precejšnjo veljavo in takrat simbolizirala vez med dvema človekoma, ki naj bi trajala večno. So pa rožo uporabljali tudi v zdravilne namene. Dokler niso odkrili inzulina, so jo uporabljali v pripravkih za zdravljenje in pomoč pri sladkorni bolezni, saj pomaga pri uravnoteževanju sladkorja v krvi. Danes je njena uporaba v zdravilne in tudi kulinarične namene pozabljena. Njena prvotna naloga pa je razveseljevati vrtičkarje s čudovitimi cvetovi, ki jih ponuja vse do pozne jeseni, dokler je ne spravijo na suho, temno in varno mesto do prihodnjega leta.