Prvi, ki je spregovoril o Hitlerjevih judovskih prednikih je bil njegov odvetnik Hans Frank. Ta je leta 1930 odkril, da je njegov domnevni ded Leopold Frankenberger živel v gospodinjstvu, v katerem si je kruh služila njegova babica. Njegove ugotovitve so bile objavljene sedem let po usmrtitvi v Nürnbergu ter bolj ali manj uspešno izpodbijane. Nemški zgodovinar Nikolaus von Preradovich je celo našel dokaze, da v Gradcu leta 1836, ko je bil spočet Hitlerjev oče Alois Schicklgruber, pozneje Hitler, ni bilo Judov. Dr. Leonard Sax pa je prepričan, da je dokazal nasprotno: iz arhivov iz 18. stoletja je po lastnih besedah pridobil dokumente, ki dokazujejo, da se je v Gradcu pred letom 1850 ustalila judovska skupnost. In da je Hitlerjeva babica zanosila s pripadnikom te skupnosti.

Alois Hitler
Wikipedia
Alois Hitler. Duhovnik mu je na njegovo priprošnjo stari priimek zamenjal z očimovim. Zakaj so ga zapisali Hitler in ne Hielder, ni znano.

Izvenzakonski sin

Hitlerjeva babica Maria Anna Schicklgruber, ki je rodila njegovega očeta Aloisa, je bila revna kmetica. O njenem življenju do leta 42, ko je neporočena rodila Hitlerjevega očeta, je znanega le malo. Kdo je oče otroka, ni razkrila, zato je bil v register vnesen kot "izvenzakonski". Pozneje se je poročila z Johannom Georgom Hiedlerjem, ki ga je Tretji rajh prepoznal kot Aloisovega očeta.

Adolf Hitler je dal leta 1931 raziskati svoje družinsko telo, SS pa pri tem ni odkrila nikakršnih judovskih povezav. Genealog Rudolf Koppensteiner je nato leta 1937 po njegovem ukazu objavil Hitlerjevo podrobno družinsko drevo, katerega veje so bile izključno avstrijsko-nemške.

Sax je svoja odkritja objavil v publikaciji Journal of European Studies.