V svojem projektu Dragica povezuje različne veje umetnosti, jezike, kulture in narode. Pri tem sodeluje z dvema belgijskima umetnikoma, ki bosta svojo vlogo v predstavi tudi na kratko predstavila. Dragica poezijo piše v materinščini kot tudi v jezikih dežel, ki jih je obiskala, z njeno zadnjo pesniško zbirko pa se je rodila tudi ideja o ustanovitvi društva. Kljub inovativnem projektu pa pot iz Bruslja v Slovenijo ni bila lahka. »Za nastop v Sloveniji smo se morali pripravljati več mesecev, saj smo program pripravili večinoma v slovenskem jeziku, samo nekatere stvari so bile v španščini ali angleščini. S tem sta se seveda spremenila tudi glasba in ples. Vrata v Slovenijo nam je odprla Osrednja knjižnica v Celju, pred tem pa sem programe pošiljala že v gledališča in na festivale, vendar nam nihče ni pomagal.«

POEZIJO SPREMLJATA ŠE FLAMENKO IN KITARA

Izjemno atraktiven del predstave sta tudi flamenko in sodobni ples Federica Ordoñeza: »Sebe vidim kot podaljšek besed in glasbe, kar želi Dragica tudi izraziti v svoji poeziji. V tej predstavi ni samo moškega plesalca, saj poskušam biti pesnica, beseda, glasba, ne pa Federico. Dragičino poezijo torej poskušam dvigniti na novo raven. Resda slovenskih besed ne razumem, vendar pa vsako posebej občutim in vem, kaj morem izraziti. Predstava  v slovenščini nima enake dinamike kot predstava v španščini, zato sem torej moral nekaj gibov prilagoditi. Ja, bilo je res veliko ovir, a zame različni jeziki predstavljajo le različne načine izražanja, ne prepreke.« Pri projektu pa sodeluje tudi kitarist Anthony Carrubba, ki je Slovenijo obiskal prvič: »Glasbo poskušam ustvarjati z občutkom za besedo in ne le za ples. Enaka je ne glede na jezik, v katerem se izraža Dragica. Rad imam vso glasbo, rad skladam in vsi trije se odlično ujamemo v umetniškem ustvarjanju. Pri tem ne gre le za flamenko, projekt je namreč odprt za vse glasbene sloge.«