A dokler stvari niso zrele, človek ne more oditi. In duša mu bo ugodila. Čeprav bi sama želela naprej, bo še malo ostala.

Čas zaključevanja

Ko se duša odloči, da zaradi človekove želje še malo ostane, nastopi obdobje, daljše ali krajše, ko se bolnik zares dobro počuti. Kot da se je drugič rodil. Nastopi remisija – začasno izboljšanje bolezni. Čas zaključevanja. Tukaj živi ljubezen.

Po neverjetnem izboljšanju se stanje nenadoma poslabša, kajti če se je duša odločila, da želi oditi oziroma zapustiti telo, bo v trenutku, ki ga je določila za pravega, tudi odšla. Dokončno. Navzven bo videti, kot da je človek umrl, njegovo fizično telo bo mrtvo in medicina bo rekla, da je nastopila smrt. Dokončno.

Drugi mislijo, da si umrl, a ti si ozdravljen.

Tudi odnosi umirajo tako

Smrti se dogajajo tudi v odnosih. Ko dve duši začutita, da si v nekem odnosu nista več dovolj in da je čas za pot naprej, se lahko zgodi, da zveza zboli. Bolezen zveze se kaže v nerazumevanju, bohotenju ega, žolčnih prepirih, neprijetni, boleči tišini, odtujevanju, strupenih besedah … Toda čas za odhod morda še ni prišel, in čeprav bi duši želeli naprej, bosta še malo ostali.

Tedaj nastopi podarjeni čas. Božji dar, namenjen zaključevanju. Vse postane kot nekoč, toplo in nežno, polno miru in razumevanja. Tukaj živi ljubezen.

Stvari se postavijo na svoje mesto. Ego umolkne. Naenkrat ponovno dihaš. Kot da si se drugič rodil.

Toda če je namenjeno, da duši odideta vsaka svojo pot, pride ta čas za odhod. Dokončen. Njuni poti se bosta ločili, nežno, kot sta se tudi združili. Duši se razideta v ljubezni, brez ega in odvečnih besed.

Navzven je videti tako. Drugi mislijo, da si umrl. A ti si ozdravljen.