Vsak mlad človek, ki ga okolica prepozna kot angažiranega, zavzetega in ki misli na sočloveka, je hvale vreden. Prav iz tega razloga ste nas bralci opozorili na fanta iz manjše vasice Slap na Vipavskem, Tadeja Kobala.

Če tudi sami menite, da mladino večinoma zanimata zgolj zabava in uživanje, vas bo naš današnji sogovornik prepričal o popolnoma nasprotnem.

Tadej je gimnazijec, ki bo oktobra postal študent politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Politologijo grem študirat, ker verjamem, da je politika tista, ki zelo vpliva na življenje čisto vsakega slehernika, četudi se tega premalo zavedamo. Politika je tista, ki lahko povzroči velike družbene spremembe, ki si jih marsikdo želi,« že z uvodnimi besedami razbije mit o milenijcih, ki da jih resne stvari ne zanimajo.

Od slikanic do romanov

Sicer poleg šolskega dela, ki ga v času mature še najbolj zaposluje, veliko časa nameni raznim dejavnostim, med drugim programu Popoldan na cesti, v okviru katerega je nastala Slapenska knjižnica kot poseben projekt. »Na Slapu v okviru Škofijske karitas Koper deluje program Popoldan na Slapu, prek katerega so organizirani razni družabni dogodki. Na enem od njih smo spontano prišli do ideje, da bi odprli malo knjižnico. Sklicali smo sestanek prostovoljcev programa in začeli zbirati knjige, najprej med vaščani, potem pa so prispevale še založbe in večje knjižnice iz okolice. Prvotna ideja je sicer bila, da bo knjižnica bolj za otroke in mladostnike, ki jim je tudi program v osnovi namenjen, ker pa je začela prihajati tudi literatura za odrasle, strokovne knjige, slovarji in podobno, je nastala knjižnica, ki pokriva potrebe praktično vseh starostnih in družbenih skupin,« pravi.

Ključno je druženje

Izjemno je zadovoljen, ker so domačini knjižnico sprejeli z velikim navdušenjem, kar priča tudi množica, ki je prišla na njeno odprtje. »Seveda knjižnica ne pokriva vseh zvrsti kot večji hrami literature. Bolj kot to, da bi imeli tukaj veliko knjig, želimo poudarjali druženje sovaščanov, saj se brez tega prostora mnogi ne bi niti poznali. Na Slapu namreč nimamo nobenega bara ali podobnega družabnega prostora, prav tako nimamo osnovne šole. V nekdanji osnovni šoli je danes naša knjižnica, ki tako še vedno ostaja in hkrati postaja osrednji prostor druženja na vasi,« izpostavi bistven vidik.

Srednješolec je prepričan, da je branje zelo pomembno, »sploh v otroških letih, ko se otroku z njegovo pomočjo razvija tudi domišljija, kar se med gledanjem risank dogaja v veliko manjši meri. Skozi branje se naučimo, kako se piše besedilo, saj ko pišemo, uporabljamo povsem drugačne stavke kot takrat, ko govorimo. Da ne pozabim omeniti besednega zaklada, ki se nam z branjem širi. Večkrat sem že slišal pregovor, s katerim se lahko poistovetim: Kdor bere, živi tisoč življenj.«

knjižnica
Osebni arhiv
Tako s knjigami polna in lično urejena je Slapenska knjižnica, nad katero so domačini navdušeni.

Preslišani od okolice

Mladenič nam predstavi še en zanimiv projekt, pri katerem sodeluje. Gre za Zimske vejice, »v okviru katerih smo izdelali interaktivni ključ za določanje dreves v zimskem času, brezplačno je na voljo vsem na www.zimskevejice.si«, nam predstavi projekt in nas povabi k njegovi uporabi. Sodeluje tudi s skupino Bodimo sprememba, ki je del Amnesty International Slovenija. Skupaj bodo 13. junija organizirali poseben koncert za širjenje zavesti o načinu življenja z manj odpadki. »Seveda se ukvarjam tudi z drugimi projekti, naj izpostavim še širjenje aktivnega evropskega in slovenskega državljanstva pred preteklimi evropskimi volitvami na naši gimnaziji. Sem tudi član društva Evropskega mladinskega parlamenta,« še pove.

Varljiv občutek

Zanima nas, kako Primorec kot predstavnik mlajših generacij vidi položaj mladih v družbi oziroma v Sloveniji, kakšne izzive morajo v tem obdobju premagovati te generacije in pri čem si želijo, da bi jim okolica bolj prisluhnila. Kobal pravi, da so mladi gotovo posebna družbena skupina, ki ima specifične potrebe, želje in norme. »Mislim, da imajo veliko vlogo pri oblikovanju slabega splošnega mnenja o mladih množični mediji, ki v želji po čim večji gledanosti izpostavljajo predvsem mlade prestopnike. Verjamem, da zaradi tega marsikdo dobi občutek, da so vsi mladi taki, saj so ambiciozni in delavni mladi medijsko veliko manj izpostavljeni,« meni.

Nadalje poudari, da je mnenje družbe, da mlade zanima zgolj zabava ter da so mladi naivni in leni, zmotno. »Mladi bi zelo radi sledili zgledom starejših, vendar nam starejši pri tem niso vedno v pomoč. Mladi smo dejavni in aktivni, a tega žal ne izpostavljamo dovolj.«