Polžem najprej poskušamo preprečiti dostop do njihove najljubše hrane, naših vrtnin in cvetlic. Težko se bodo prebili prek žagovine, kremenčevega peska, kamene ali apnene moke. S temi materiali obkrožimo gredice kot z obrambnim zidom. Pas okoli gredic naj bo širok vsaj za debelino dlani. Polži se ne bodo mogli prebiti čez, saj jih bo material dražil.

MALI POLŽI

Mali polži so po navadi kar med solato in je sploh ne zapuščajo, a so občutljivi za nekatere vonjave. Zato tla okoli ogroženih vrtnin zastiramo z rastlinami, ki jim smrdijo. Uporabimo lahko bezgovo listje in poganjke, liste gozdne praproti, zelene dele bele gorjušice (Sinapis alba), listje česna in čebule, pa tudi cele dele plevelne rastline, ki ji rečemo navadni vratič (Tanacetum vulgare). Tudi kapucinke jim zelo smrdijo. Posadimo jih na kompost, jim trgamo liste in polagamo okoli ogroženih vrtnin. Zastirko moramo redno obnavljati, da polžem neprijetni vonj ne popusti.

česen in čebula
Dreamstime
Polžem smrdita tudi česen in čebula, ne marajo pa niti vonja timijana in žajblja.

NAJBOLJ UČINKOVIT UKREP 

Mnogi boste zavihali nos, a pobiranje polžev je med vsemi ukrepi, ki jih lahko izvajamo, najučinkovitejši. Dejansko je izvedljiv le za obrambo pred rdečimi polži, saj je z malimi večji križ. Skrivajo se namreč med rastlinami in jih težje najdemo. Polže pobiramo zgodaj zjutraj, saj jih takrat najlažje in največ najdemo, lahko pa jim nastavljamo tudi pasti, v katerih jih iščemo podnevi. Prav gotovo jih bomo našli pod deskami. Da se bodo še bolj gotovo zadrževali tam, jim lahko nastavimo narezana jabolka ali rezine krompirja, ki jih imajo polži zelo radi. Najdemo jih tudi pod drugimi večjimi predmeti v bližini njihovih najljubših rastlin. To so hren, hoste in seveda žametnice. Nekateri jih celo sejejo kot past rastline. Polži se lotijo le njih in pustijo druge zelenjadnice pri miru.

Pobiranje slinastih obiskovalcev vrta je med vsemi ukrepi, ki jih lahko izvajamo, najučinkovitejši.

PASTI

Polži so zelo sladkosnede živali in jim, tako kot mnogim pripadnikom močnejšega spola, zelo diši tudi pivo. Jogurtove lončke zakopljemo v tla tako, da je njihov rob poravnan z robom zemlje. V lončke do polovice nalijemo pivo. Zjutraj pobiramo utopljene živali. Toda če verjamete ali ne, tudi polži so dokaj izbirčni. Ne diši jim razredčena in smrdeča pijača, zato je treba pivo nalivati vedno sveže. Kaj pa cvetlice? Katere polžem smrdijo? Med nizkimi enoletnicami sta to grobeljnik in grenik, nekoliko višje so kalifornijski mak, statica, kapucinka, črnika in ognjič. Med še višje pa spada lepa kozmeja.