Gre za prvega od 10 risov, ki bodo pomagali obnoviti populacijo slovenskih risov, ogroženo in na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu.

MED 15 IN 20 RISOV

Goruju je vrata v naravo odprl eden od lovcev, ki so leta 1973 poskrbeli za doselitev risov, potem ko so pri nas že izumrli. Risi, ki zdaj živijo v slovenskem prostoru, so potomci šestih naseljenih risov, ki so takrat k nam prišli iz Slovaške. Pri nas je trenutno po ocenah med 15 in 20 risov. V okviru mednarodnega projekta Life Lynx, katerega cilj je reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem in njena dolgoročna ohranitev, bodo k nam skupno doselili 10 risov, pet na notranjsko oziroma kočevsko območje in pet na gorenjsko območje. Kot je pojasnil koordinator projekta Life Lynx Rok Černe, sicer z Zavoda za gozdove Slovenije, se bo z doselitvijo risov iz tujine – Romunije ali Slovaške – reševalo slovensko populacijo, da bo ta bolj zdrava, dolgoročno pa bo treba zagotoviti povezovanje populacije. Po pojasnilih Tomaža Skrbinška z oddelka za biologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti je bila prva doselitev risov leta 1973 uspešna, populacija je rasla in se širila tudi na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino. Zdaj je naša populacija znova ogrožena, zaradi parjenja med sorodniki.  

Ris Goru 2
STA
Goruju je vrata v naravo odprl eden izmed lovcev, ki so leta 1973 poskrbeli za doselitev risov.

NENAVADNI SAMOTARJI

»Skrb za naravo je v našem poslanstvu,« je izpostavil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Upa, da se bo ris Goru »prijel« v tem prostoru in da bo v njem tudi iskal hrano. Ris je namreč samotar, lovi sam, po 50 metrih zasledovanja plena ga izpusti, če ga ne ujame. Glavna hrana je srnjad, na leto poje med 50 in 60 osebkov, pleni tudi manjše sesalce. Ob tem je izpostavil, da ris ni »konflikten«, ko gre za domače rejne živali.