Velika noč je za kristjane najpomembnejši verski praznik, mize v domačih kuhinjah, ki se šibijo pod obiljem jajc, šunke, hrena in potic, pa pričajo tudi o tem, da se dogajanje prav tako dotakne tistih, ki sicer niso verni.

Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih; na veliki petek so ga pribili na križ, a je možakar čez tri dni presenetil in vstal iz kamnitega groba. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja, verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal tako telesno kot duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, da se mnogim kljub trpljenju tukaj in zdaj obeta boljši jutri, pa čeprav šele po smrti.

Eno je teorija, drugo praksa

Tako nekako pravi teorija, v praksi pa se praznovanje velike noči bolj kot ne vrti okoli hrane; ne gre brez rdečih jajc, ki simbolizirajo kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, suho meso Kristusovo telo, kruh in pecivo pa trnjevo krono. Tak je pač običaj že dva tisoč let. Običajno pa v času praznovanja v bolnišnicah beležijo tudi povečan obisk pacientov. Kot je za Svet24 pojasnil tiskovni predstavnik UKC Ljubljana Jure Brankovič, letošnji praznik Kristusovega vstajenja ni bil izjema. Po pojasnilih vodje Splošne nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana mag. Marije Matejke Škufca je več obiskovalcev tožilo zaradi bolečin v trebuhu, medtem ko na urgenci tovrstnih posebnosti niso zabeležili.

Zmernost je lepa čednost

»Ob pojavu tovrstnih težav zdravniki poskrbijo za simptomatsko terapijo s sredstvi proti bruhanju in bolečinam. Zagotovi se vnos tekočine. Ob pojavu tovrstnih težav se preverijo tudi drugi znaki, da se izključijo morebitne druge težave. Večina gre ob izboljšanem stanju domov z navodili, naj bodo v prihodnje bol zmerni pri prehrani,« so nam še sporočili iz UKC Ljubljana. In dodali, da smrtnih primerov, ki bi bili zgolj posledica prekomerne prehrane, v UKC še niso zabeležili.