Transmaščobe

Nezdravi hrani je odklenkalo! Prihaja najstrožji pravilnik na svetu

Zoran Franc
30. 3. 2019, 20.30
Deli članek:

Konec rogljičkov, ocvrtega krompirčka in burekov? Od aprila dalje bo prepovedano tržiti in proizvajati izdelke s preveliko vsebnostjo transmaščob.

Dreamstime
Fotografija je simbolična

Od sedmega aprila dalje bo prepovedana prodaja živil, ki vsebujejo več kot dva grama industrijsko dodanih transmaščob na 100 gramov maščob. Izdelki s prekoračeno mejo bodo lahko v prometu sicer še 12 mesecev od uveljavitve pravilnika, nato se bo te izdelke in surovine umaknilo iz prodaje. Kaj to pomeni za podjetja, trgovinske obrate in potrošnike, smo povprašali na Inštitutu za nutricionistiko v Ljubljani. »Tovrstne izdelke je mogoče proizvesti tako, da v njih ni presežena količina nevarnih transmaščobnih kislin. Za proizvajalce z usposobljenim kadrom to večinoma ne bi smel biti večji problem. Na Danskem so transmaščobe v živilih omejili že pred desetletjem, potrošniki pa tega prehoda niso niti opazili. Najpomembnejša sprememba za proizvajalce bo, da se bodo izognili uporabi delno hidrogeniranih rastlinskih maščob,« je razložil dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine.

Kaj so transmaščobe?

Transmaščobe najdemo naravno prisotne v nekaterih živilih živalskega izvora, kot sta meso in mleko, a so količine teh maščob v živilih izjemno majhne. Gre za nenasičene maščobne kisline, ki so v teh količinah telesu celo koristne. Najdemo jih sicer v rastlinskih oljih (repično, sončnično, laneno, oljčno) in oreških. Ker so slabo obstojne, so nepraktične v tehnološkem smislu, zato so jih začeli pridobivati s pomočjo delne hidrogenizacije. Tako so podaljšali obstojnost, žal pa povišali tudi vsebnost transmaščobnih kislin, ki se dviga celo do 15 odstotkov. Najbolj znano živilo s transmaščobami je margarina, vendar so tehnologi do danes razvili drugačne postopke pridelave in trgu ponudili margarino z zelo malo transmaščobnimi kislinami. Težava še zmeraj ostaja pri margarini, namenjeni gostinskim obratom, slaščičarnam, pekarnam, kjer jo še zmeraj pridelujejo po zastarelem in cenejšem postopku, zato se je smiselno izogniti predvsem industrijskim izdelkom – piškotom, napolitankam, pa tudi pekovskim izdelkom – rogljičkom, vafljem, zavitkom …

Najstrožji pravilnik

Kot pišejo na Inštitutu za nutricionistiko, bo pravilnik, ki ga bodo uvedli, najstrožji pravilnik na svetu. Ta ne bo posegal le na področje živil, temveč tudi na področje surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil, in bo veljal tako za predpakirana kot nepredpakirana živila, vključno z živili v gostinskih obratih.

Kot bi pokadili 10 cigaret dnevno

Dnevno uživanje transmaščob je po podatkih inštituta precej nevarno, saj če dnevno zaužijemo pet gramov transmaščob, je to enako količini petih do 10 pokajenih cigaret. Posledica tega je povečano tveganje za srčno-žilnimi boleznimi. »Ukrep predstavlja zelo pomemben korak na področju varovanja javnega zdravja. Po eni strani varuje tudi tiste potrošnike, ki se pri izbiri živil ne posvečajo njihovi sestavi, po drugi strani pa ne bo omejeval njihove izbire,« je pojasnil Pravst.