Že zgodnja pomlad in prve nekoliko višje temperature povzročijo pravo eksplozijo energije po steblih trte. Tako trta spomladi požene več poganjkov, kot jih je sploh potrebnih za obstoj in prehrano grozdja. Zato moramo za dobro letino, žal, poseči v njen razvoj, sicer bo trta rasla nenadzorovano in se bo razrasla v goščavo. Njen razvoj moramo neposredno usmerjati z zimskim rezom, pletvijo, odstranjevanjem gozdičev, prirezovanjem in speljevanjem mladik, odstranjevanjem zalistnikov, vršičkanjem in še in še. Dela z vinogradom tako zagotovo ne bo zmanjkalo. A pojdimo od začetka.
Zimska rez
Zimska rez je prvo zimsko-pomladno delo v vinogradih. Gre za zahtevno opravilo, ki zahteva tudi precej znanja, saj z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte. Vse to pa vpliva na kakovost grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. Če bo trta nepravilno obrezana, bo slabo rodila, grozdje bo posledično slabo dozorelo in trta se bo z leti izčrpala. Rez moramo opraviti še v času mirovanja, od decembra pa do solzenja. Mlade trte so nekoliko občutljivejše in nagnjene k pozebi, zato lahko z obrezovanjem nekoliko počakamo, saj bi z zgodnjo rezjo pospešili rast. Pravilna rez bo tako omogočila ustrezno rast in prehrano, prihrani pa tudi čas pri opravljanju zelene rezi, ki sledi kasneje, ko vršički zrastejo do približno deset centimetrov.
Pletev
Ko se stopi snežna odeja, je čas za prvo pomembno opravilo po zimski rezi, pletev. Pletev mora biti opravljena temeljito, sicer se bo trta začela razraščati v grmičast trs, ki bo oteževal vzdrževanje vzgojne oblike in dobro zaščito. Tako grozdje je sicer podvrženo gnitju pa tudi oploditev in letina sta slabši. Trto zato začnemo pleti, takoj ko na poganjkih opazimo kabernike, končamo pa vsaj 14 dni pred cvetenjem.
Povezovanje mladja
Tudi to spada med zgodnja pomladna opravila. Mladike povežemo čim prej, ko zrastejo, in jih po potrebi sproti privezujemo. Pomembno je, da vsakemu listu pustimo čim več zraka in sonca.
Spravilo mladik med žice
Z žično oporo spravimo mladike med žice in tako poskrbimo, da jih veter ne polomi. Za vezanje lahko uporabimo rafijo, slamo, vrbovec ali beko. Zadnje čase pa so pogostejša plastična veziva.
