Kako se počuti glasbenik, ko ga k sodelovanju povabi Hans Zimmer, eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe – njegova je bila glasbena podlaga v filmih, kot so Pirati s Karibov, Da Vincijeva šifra, Hannibal, Rain Man, Poslednji samuraj in še mnogi drugi? O tem smo se pogovarjali z mlado glasbenico Aleksandro Šuklar. 27-letnica se lahko pohvali, da že več let redno sodeluje kot solistka z eminentnimi orkestri po vsem svetu. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Španiji in Bolgariji. Je tudi dvakratna zmagovalka tekmovanja Fidelio Competition na Dunaju. Na dunajskem radiju ORF (Radiokulturhaus) so posneli tudi njen portret.

Pogovarjali sva se dober mesec pred turnejo World of Hans Zimmer. V Angliji, kjer bodo 20. marca začeli turnejo, so vstopnice že skoraj razprodane. V londonski areni Wembley je cena vstopnic od 140 do 450 evrov. Aleksandra je članica najožje zasedbe orkestra, kamor so jo sprejeli, ne da bi opravila avdicijo.

Menda vas je priporočil Johannes Vogel, dirigent studia Synchron Stage, ki velja za enega najboljših studiev za snemanje filmske glasbe v svetovnem merilu.

Res je. S tolkalistom Johannesom Voglom, ki mojo glasbeno pot spremlja že od začetka mojega študija, sodelujem, odkar je ustanovil studio Synchron Stage. Skupaj smo posneli glasbo za eno izmed največjih filmskih produkcij, nazadnje za film Rim of the world, skladatelja Beara McCrearyja, ki bo na ogled na Netflixu.

Očitno vas zelo ceni. S čim ste prepričali Hansa Zimmerja?

Poslala sem mu videoposnetke in druge materiale, s katerimi sem se predstavila. Očitno mu je bilo moje delo všeč, saj me je angažiral kot tolkalistko v orkestru solistov.

Kako se počutite kot del spektakla?

Ponosna sem, da sem del zasedbe in projekta. Super je, ko imaš privilegij, da lahko izvajaš originalno glasbo hollywoodskih uspešnic. Produkcija je na zelo visoki ravni. Aranžmaje skladb za našo zasedbo, orkester solistov, simfonični orkester in zbor so napisali povsem na novo. Posebno doživetje je igrati v živo pred desettisočglavo množico, sploh glasbo iz Levjega kralja, ki je zaznamovala tudi moje otroštvo. To z oskarjem nagrajeno skladbo, poleg tiste iz filma Pirati s Karibov, spremlja najburnejši odziv občinstva.

V projektu World of Hans Zimmer kot članica najožje zasedbe sodelujete od lani.

Sem članica orkestra solistov, v katerem je devet glasbenikov, ki prihajajo z vsega sveta. Lani smo skupaj opravili dve turneji, letos nas čakata še dve. Gostovali bomo v več kot 40 evropskih prestolnicah.

Izhajate iz glasbene družine, oče Slavko je skladatelj, mama Lilijana je dirigentka in zborovodkinja, sestra Kristina violinistka, koncertna mojstrica v dunajskem radijskem simfoničnem orkestru, imate še sestro Dino, ki je pianistka. Kako se je začela vaša glasbena pot?

Rojena sem v Novem Sadu, kjer sta mama in oče službovala na akademiji umetnosti. Tam smo živeli do leta 1997, ko smo se preselili v Velenje. Violino sem začela igrati pri petih letih. Staršema se je zdelo, da bo to pravi inštrument zame. Čeprav sem hitro pokazala, da nimam pretirane želje, sem jo vseeno igrala do enajstega leta, ko sem zaključila nižjo glasbeno šolo. Potem sem uporniško zahtevala, da me prepišeta na bobne. Ko sem v glasbeni šoli spoznala tolkala, je bila to ljubezen na prvi pogled. Ne pravijo brez razloga, da te inštrument poišče. V treh letih sem naredila nižjo glasbeno šolo. Po končani osnovni šoli sem se vpisala na umetniško gimnazijo, smer glasba. Potem me je pot odpeljala na Dunaj. Želela sem študirati na univerzi MUK (Musik und Kunst Privatuniversität der Stadt Wien), kjer poučuje prof. Nebojša Jovan Živković, eden izmed najbolj etabliranih solistov in skladateljev za tolkala na svetu. Ko sem uspešno opravila sprejemne izpite na MUK-u, smer glasba, sem začela študij. Moja prva mentorja na tolkalih sta bila Davor Plamberger in Tomaž Lojen, sicer člana zasedbe STOP (slovenski tolkalni projekt).

Na MUK-u ste zaključili dodiplomski in podiplomski študij iz tolkal. Ves čas ste bili štipendistka ministrstva za kulturo, leta 2017 pa ste, kot ena najobetavnejših umetnic, bivajočih na Dunaju, dobili še štipendijo dunajskega kanclerja.

Cilj te štipendije je podpreti mlade in nadarjene umetnike po zaključku njihovega študija ter jim omogočiti izvedbo njihovih projektov. Resnično sem počaščena, da sem jo dobila.

Imate status svobodne umetnice.

Bolj ko je pestro, bolj mi je všeč. Poleg angažmaja v World of Hans Zimmer redno sodelujem s Synchron Stageom, veliko imam tudi solističnih koncertov. 14. marca bom v Murski Soboti s komornim godalnim orkestrom Anima Musicae iz Budimpešte nastopila kot solistka na marimbi. Izvajala bom koncert, ki ga je komponiral moj oče Slavko Šuklar. Praizvedla sem ga lani, in sicer s komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, z istim repertoarjem sem nastopila tudi v Budimpešti. Sem tudi članica ansambla za sodobno glasbo Kontrapunkte, s katerim nastopam na abonmajskih koncertih v dunajskem Musikvereinu, enem od najpomembnejših koncertnih prizorišč na svetu. Menim, da je za vsakega umetnika pomembno, da napreduje, in dokler napredujem, sem na pravi poti.

Boste ostali na Dunaju?

Za zdaj imam v mestu glasbe odlične pogoje za delo. Dunaj je mesto kulture in umetnosti, kar me resnično izpolnjuje.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.

Zarja št. 12, 19. 3. 2019.
Zarja št. 12, 19. 3. 2019
Zarja št. 12, 19. 3. 2019