Vsak bar ali restavracija na plaži ima svojega maserja. Vsi nekako obvladajo svoj posel, eni bolj, drugi manj. Največkrat se prodajajo kot specialisti za ajurvedsko masažo, čeprav večina nima pojma, kaj to v resnici je. Stranko malo naoljijo, zgnetejo, podrgnejo, rečejo kakšno »pametno o tem«, zakaj je nujno treba priti na masažo vsak dan dopusta, na koncu te obrišejo z umazano brisačo in to je to. V resnici je prava loterija dobiti res dobrega maserja, ki zares ve, kaj dela. Jaz imam to srečo. Moji mojstrici masaže je ime Mary, prihaja iz Kerale, države na jugu Indije, kjer je doma prava ajurvedska tradicija, vključno z ajurvedsko masažo. Prave masaže se je naučila že kot mlado dekle, veščine masiranja pa se je učila pri ajurvedskem zdravniku. Mary sicer dela v enem od letovišč na plaži, vendar si rada pridobi stranke, ki jih obišče na domu. Na plaži mora namreč polovico svojega zaslužka dati lastniku kompleksa. Jaz sem že ena tistih, h katerim pride na dom. Ker ji ni treba plačati provizije, mi malce spusti ceno in sva zadovoljni obe.

Če imam srečo, pride

Moja Mary pa ima eno napako. In to ni samo njena napaka, to je tukaj vsesplošni pojav. Večkrat se zgodi, da je ob dogovorjenem dnevu preprosto ni. Vedno ima kup izgovorov: včasih je praznik, pa preveč dela ima z otroki, pa mož ni bil najboljše volje in podobno. Na začetku mojega obiskovanja Indije se mi je zdelo nepojmljivo, da lastniki restavracij na plaži vso sezono natakarjem in drugemu gostinskemu osebju ne izplačujejo plač. Velika večina jih tudi živi v resortu, tam imajo prehrano, in več ali manj so to sezonski delavci od drugod, iz drugih indijskih držav. Zelo malo je Gojevcev. Ves zaslužek jim izplačajo ob koncu sezone. Danes mi je popolnoma razumljivo, zakaj. Če namreč natakar ali kuhar dobita vso plačo, naslednji dan preprosto ne prideta v službo. Morda prideta čez teden dni ali pa ju ni nikoli več, saj sta se zaposlila drugje, kjer zaslužita nekaj rupij več. In Mary ni dosti drugačna, tudi ona malo sodeluje v tem nacionalnem športu. Vem, da bo prišla, ko bo »suha« in bo potrebovala denar. Zdaj pa ji bom masaže plačevala enkrat mesečno. Upam, da bo delovalo.

Čudežne roke moje Mary

Moja »massage woman« je prava čudodelka. Že nekaj let imam precejšnje težave z vratno hrbtenico. Zaradi bolečin v vratu komaj premikam glavo, kar pot pa me oblije, kadar moram peljati avto vzvratno. To naredim samo z največjo muko in res samo takrat, ko res ne gre drugače. Poskusila sem že skorajda vse: od fizioterapije do dnevnega izvajanja vaj. Pa komajda kaj zaleže. In potem pride ena preprosta Mary iz Kerale. Po postavi zelo majhna ženska, ki deluje, kot da ne zna šteti do pet! In takoj ugotovi, da sem zategnjena in da imam velike probleme z vratno hrbtenico, pa ji o tem sploh še nisem uspela nič povedati. »Zato bova nekaj tednov delali predvsem na tem delu hrbta,« reče odločno. Že po prvi masaži mi je precej odleglo in kar verjeti nisem mogla, kam je šla vsa moja vratna bolečina, ki je postala tako rekoč že del mene. Komaj sem čakala, da Mary pride naslednjič. No, pa je ni bilo, pozabila sem že, kakšen izgovor je imela. Ko sem jo naslednjič poklicala, je bila vsa ponižna: »Saj bi vam sporočila, madam, da me ne bo, pa nisem imela denarja, da bi si napolnila telefon,« se je izgovarjala. Bila sem kar malo huda, ampak sem popustila, ko me je milo vprašala, ali še lahko pride. Ker je res odlična, sem seveda pristala. In tako sva se z mojo Mary nekaj časa igrali igrico katera bo katero. Z novim načinom plačevanja je tega konec. No, predvidevam, da je takrat, ko bo prejela plačilo za ves mesec, na naslednjo masažo ne bo. Enkrat na mesec bom pa že preživela, a ne?

Vsa »zdravila« imam v kuhinji

Oni dan sem jo prosila, ali me lahko na koncu masaže na bolečih mestih namaže s tigrovo mastjo, da mi bo ublažila bolečine. »Ni nobene potrebe za to, madam. V svoje olje sem vmešala nekaj zdravilnih zelišč, ki vam bodo pomagala proti bolečinam,« je vljudno odgovorila. Ker sem pokazala zanimanje, se je razgovorila. »Poglejte, masiram vas z oljem, ki ni posebno drago, obogatim pa ga vedno sama, s svojimi zelišči. Jaz imam vsa 'zdravila', ki jih potrebujem zase in za svojo družino, pa tudi za stranke, v svoji kuhinji.«

Turisti pokupijo vse!

Po koncu zadnje masaže, ko sem okusila vso lahkost bivanja, sva z Mary še malo posedeli in razpredali o tem, kako turisti pokupijo čisto vse, kar diši po »ajurvedi in jogi«. »Meni se to ne zdi prav, prav jezna sem na vse, ki so šarlatani in samo pobirajo denar od turistov! Ti pa so pripravljeni plačati vse te joge in ajurvede, ki to zagotovo niso, samo zato, ker se jih ponuja v Indiji!« je bila gnevna Mary in razburjeno nadaljevala: »In veste, kdo je najbolj odgovoren za to, da je joga postala tak potrošni material, pa ajurvedska medicina tudi? Vlada in nihče drug!«

Zarja št. 2, 8. 1. 2018
Zarja št. 2, 8. 1. 2018
Zarja št. 2, 8. 1. 2018

Ne vem, ali veste, ampak v Indiji imajo od leta 2014 posebno ministrstvo za jogo in ajurvedsko medicino. »Oni so krivi za to, da na vsakem koraku lahko srečate 'učitelje' joge, ki vas naučijo nekaj asan. Ministrstvo je krivo, da promovira jogo kot nekakšno telovadbo, da taki kvaziučitelji organizirajo tečaje, ki stanejo nenormalno veliko, in to ministrstvo podpira! Joga v vsako vas je skorajda slogan! Turisti pa kupujejo kot nori! Draga moja madam, Mary pa vam pove, da joga ni nikakršna telovadba, joga je gibanje, prehranjevanje in razmišljanje. Skratka, joga ni biznis, je način življenja, ki ga res ne moreš usvojiti v nekaj urah izvajanja asan na plaži!« je na koncu svojega monologa že kar malo krilila z rokami. Ostala sem brez besed.

Ko je odšla, sem začutila globoko hvaležnost, kako mi Univerzum vedno pošlje na pot globoko modre ljudi, ki mi vedno povedo, kar moram v tistem trenutku slišati. In se naučiti. Hvala, Mary, za modre misli in tvoje roke, ki so mi bile poslane od Boga. O tem sem prepričana. 

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.