Merska enota kilogram je bila od leta 1889 definirana s kosom iz platine in iridija, ki ga hranijo na obrobju Pariza. Vse enote mase se trenutno izpeljujejo iz tega t. i. mednarodnega prototipa kilograma - od mikrograma zdravil, kilograma jabolk, do tone cementa. Težava pa je v tem, da ta prototip nima ves čas enake teže. Čeprav je pod tremi steklenimi zvonovi, se na njem nabereta prah in umazanija, nanj pa vpliva tudi atmosfera. Včasih ga morajo celo oprati.
Danes potrjena definicija temelji na vrednosti Planckove konstante, na podlagi katere je s Kibblovim mehanizmom mogoče izmeriti natančno maso predmeta, pri čemer se uporabi natančno izmerjena elektromagnetna sila.
Naravne konstante in ne fizični predmeti
Danes so spremenili tudi definicije treh drugih enot iz mednarodnega sistema enot, in sicer ampera, kelvina in mola. Štiri nove definicije se bodo pridružile sekundi, metru in kandeli, ki so jih že na novo definirali. Tako bo vseh sedem enot iz mednarodnega sistema opredeljenih z naravnimi konstantami, in ne s fizičnimi predmeti. Vrednosti se z novimi definicijami, ki bodo začele veljati 20. maja 2019, ne bodo spremenile.
Medtem ko je definiranje sekunde leta 1967 prispevalo k lažjemu komuniciranju v svetu prek sistema GPS, bodo nove štiri definicije vplivale na področja znanosti, trgovine, zdravja in okolja, so zapisali na spletni strani mednarodnega urada.
