Topla in pisana jesen je čudovit čas, ko lahko proste popoldneve namenimo nabiranju jesenskih plodov, med katerimi so zagotovo gobe in kostanji. Letos je narava poskrbela za bogato letino in tla posula s kostanji že ob koncu septembra. A pravi čas še prihaja. Številni navdušenci nad kostanjem namreč menijo, da so ti najboljši takrat, ko pade prva slana. Kakorkoli, čas je, da obogatite jesenski jedilnik.

Maroni ali kostanji? Maroni so kostanji. Gre za sorto kostanja, ki zori v istem času, a je praviloma večji in težji. »Strokovnjaki« pravijo, da so maroni praviloma slajši.

Po kostanj v bližnji gozd

Če ste se pravkar preselili ali ne veste, kje raste kostanj, vam lahko skoraj z gotovostjo potrdimo, da ga pri nas najdemo skoraj povsod, le na Koroškem se boste z iskanjem morali nekoliko bolj potruditi. Drevesa uspevajo vse do nadmorske višine 800 metrov in obrodijo vse do 200 plodov na leto. Po navadi jih najdemo na obronkih gozdov, pa tudi v notranjosti. Včasih celo na prostem, na travnikih in poraslih mejah.

Pravila glede nabiranja in količine

Pri nabiranju kostanjev veljajo enaka pravila kot takrat, ko se v gozd odpravljate po gobe, borovnice ali druge gozdne sadeže. Nabirate jih lahko v vseh gozdovih, tudi zasebnih, a pri tem morate upoštevati pravila, ki jih določa zakon. Kaj to pomeni?

košara kostanjev
Dreamstime
2 kilograma kostanjev lahko naberete na dan.

Gozdne plodove lahko nabirate tudi v zasebnih gozdovih, prav tako se lahko prosto sprehajate ali rekreirate, če s tem ne povzročate hrupa in ne posegate huje v naravo, se pravi da ne opustošite oziroma ne ogrožate funkcije gozda ter ne odnesete več kot 30 odstotkov gozdnih plodov, gob, rastlin in drugega rastja. Več o omejitvah boste našli v Pravilniku o varstvu gozdov. Na dan lahko naberete največ dva kilograma kostanjev. Kljub temu velja izjema; nabiranje vam lahko prepovedo tam, kjer lastnik drevje goji za nabiranje plodov, kar pa mora biti vidno označeno. Kostanjev prav tako ne smete nabirati za nadaljnjo rabo in preprodajo, če za to nimate ustreznega dovoljenja. Kostanj boste našli povsod po Sloveniji, le na Koroškem ga boste morali iskati. 

Divji kostanj 

Zaradi velike količine escina plodovi divjega kostanja niso užitni. V času prve svetovne vojne so divji kostanj v prehrambne namene uporabljali tako, da so z dolgotrajnim prekuhavanjem odstranili escin. Iz plodov divjega kostanja so pridobivali moko, škrob, olje in alkohol.