Konec tedna je v znamenju evrovizijske vročice; glasbenega dogodka, spektakla, ki povezuje in tudi deli ljudi: na eni strani so evrovizijski navdušenci, ki živijo v pričakovanju finalnega večera Evrovizije, na drugi pa tisti, ki so do dogodka zelo kritični in jim gre, po domače rečemo, "na jetra".

Evrovizijski izbor je eden od najdlje trajajočih televizijskih programov, z začetkom, ki sega v sredino petdesetih let minulega stoletja. Ob vsakoletnih izborih se v posameznih državah – tudi v Sloveniji – sliši ugovore, češ, zmagali ne bomo, gre le za metanje denarja v prazno.

Vendar, pozor: znanost se je postavila v bran Evroviziji. Skupina evropskih raziskovalcev je namreč preučevala, ali so zaradi zmage posamezne države na izboru za pesem Evrovizijo njeni državljani srečnejši.

Raziskovalci Imperial College London so ugotovitve objavili v majski številki revije BMC Public Health. Na podlagi podatkov iz 33 evropskih držav in poročil Eurobarometra o zadovoljstvu z življenjem in nacionalnimi podatki o stopnjah samomorov so ugotovili, da je skok v končni uvrstitvi za deset mest na izboru za Evrovizijsko popevko povezan z višje ocenjenim občutenjem zadovoljstva z življenjem pri ljudeh in zmanjšanjem stopnje samomorilnosti.

Povedano enostavneje: v državi, ki je na Evroviziji zasedla tretje mesto, so ljudje bolj zadovoljni z življenjem in je nižja stopnja samomorilnosti v primerjavi z državo, ki je zasedla 13. mesto. 

Raziskovalci ob ugotovitvah v študiji poudarjajo, da gre za opaženo korelacijo, ne pa vzročno zvezo. Odgovora, zakaj je temu tako, namreč ne morejo podati, poleg tega pa priznavajo, da so opažene razlike majhne. Čeprav študija ne ponuja dokončnega dokaza, da obstaja povezava med sodelovanjem na Evroviziji in srečo državljanov države udeleženke, pa se kaže verjetnost, da so države, ki tekmujejo na Evroviziji, srečnejše v primerjavi s tistimi, ki ne. 

Na Otoku iščejo rešitev  - predvsem zase

Študija je nastala v Veliki Britaniji, nekdanji evrovizijski velesili, ki ji v zadnjih desetletjih zelo "škripa" na evrovizijskem tekmovanju, nastopi njenih predstavnikov pa so pogosto skorajda tarča posmeha.

Zaradi slabih nastopov nekdanje evrovizijske velesile je raziskovalce še zanimalo, ali bi bilo za države, ki dosegajo slabe rezultate in so njihovi nastopi včasih skorajda ponižujoči, bolje, da sploh ne bi sodelovale na tekmovanju. Ugotovili so, da temu ni tako. Da je tudi sodelovanje na tekmovanju z "zanič izvajalcem" povezano z višjim zadovoljstvom pri ljudeh in da je to bolje, kot če država sploh ne bi sodelovala. Kakorkoli se zdi nenavadno, pa očitno tudi udeležba države na tekmovanju, osreči pripadnike posamezne države – in to ne glede na uvrstitev njihovega izvajalca. Tako vsaj pravi znanost. Ugotovitev je tudi voda na mlin britanskim "evrovizijskim razmeram", saj se zaradi slabih nastopov njihovih predstavnikov na Otoku krepijo zagovorniki, ki želijo, da Velika Britanija zaključi s tekmovanjem na Evroviziji. Kakšna odločotev bo padla na Otoku zdaj, ko so znanstveniki ugotovili, da za Evrovizijo očitno velja olimpijsko načelo 'pomembno je sodelovati in ne zmagati', pa bomo videli v prihodnjih letih.