To zanima tudi strokovnjake. Pogovarjali smo se s profesorjem Brunom Stefanonom z videmske univerze. Sodeloval je v študiji o učinkih prehranjevanja psov s surovim mesom, ki je v tujini pri strokovnjakih in tudi ljubiteljih psov vzbudila veliko pozornosti.

Pred kratkim je bila v mednarodni strokovni reviji BMC Veterinary Research objavljena študija, ki je obravnavala prehrano psov s surovim mesom ter njen vpliv na prebavila in splošno zdravje živali. V njej je sodelovalo več strokovnjakov z različnih italijanskih univerz. Med njimi je bil Bruno Stefanon, predavatelj na Oddelku za kmetijstvo, prehrano, okolje in znanosti o živalih Univerze v Vidmu.

Rezultati raziskave na skupinah psov – pri tem so bili upoštevani številni znanstveni parametri – so pokazali, da sestava prehrane spreminja sestavo mikrobov v blatu. Mešana prehrana je v primerjavi z briketi spodbudila bolj uravnoteženo rast bakterijskih skupnosti in pozitivno spreminjala odčitke zdravih črevesnih funkcij.

Profesor Stefanon je bil med prvimi raziskovalci, ki so že okoli leta 2000 začeli izvajati molekularne raziskave nekaterih prehranskih snovi in njihovih vplivov na stanje živali, ob tem pa je znanstvene ugotovitve skušal prenašati v prakso. Zanimanje za to področje je veliko. Razumljivo, saj so psi postali pravi družabniki družin, včasih tudi terapevti številnih ljudi vseh starosti.

Briketi so industrijski izdelek. Ne vedo pa vsi, kako se je treba obnašati, da bo njihov pes zdrav in dobre volje, ugotavlja Stefanon. In ni preprosto odgovoriti, kako je treba pravilno skrbeti za pasjo prehrano.

Najprej nam seveda pridejo na misel briketi. Kako je z njimi glede na to, da so glavna hrana, ki jo lastniki zaradi svojega udobja dajejo svojim psom? Stefanon: »Ti so industrijski izdelek. Industrija ima svojo logiko izdelave in prodaje. Na kratko lahko rečemo, da so lahko narejeni dobro ali slabo. Ni vedno preprosto presoditi, saj se moramo zanašati na to, kar je na embalažo napisal proizvajalec. Prva stvar, po kateri lahko presojamo kakovost, je pasja prebava. Opazujemo, kolikokrat žival izloča blato, ali je to kompaktno ali tekoče in podobno. Tudi barva in vonj nam včasih marsikaj povesta.«

pasja hrana1
Iztok Dimic
"Meso, ki ga damo v zamrzovalnik za nekaj dni, je manj nevarno za okužbe, saj se tako zmanjša število mikrobov."

Katera industrijska hrana je sprejemljiva?

»Študentom in lastnikom vedno svetujem, naj vodijo dnevnik,« pravi Stefanon. Tako nam podatki, vtisi in spomini ne pobegnejo čez noč. Uporabimo pametni telefon in računalnik ter zapišimo osnovne podatke o pitju, prehranjevanju in izločkih, dlaki, živahnosti in telesni kondiciji. Ocenimo vse to na primer s točkami od 1 do 5. Tako bomo imeli boljšo predstavo, kaj se v resnici dogaja s prebavo in počutjem našega psa. Vsak mesec naredimo povzetek in tako iz ocen ugotovimo, ali je industrijska prehrana za psa dobra ali ne. »Vsem, ki so pri tem bolj natančni in si to lahko privoščijo, svetujem, da enkrat na leto pri veterinarju opravijo pregled. Iz krvnega testa je razvidno stanje sladkorja, železa in drugih sestavin, pomembnih za zdravje in počutje.«

Ali brikete pes je z užitkom ali ne, ni vedno odločilna stvar. Številni psi imajo namreč z lastniki močno povezavo oziroma odnos. Pomanjkanje pozornosti se lahko pokaže tudi tako, da pes noče jesti in zahteva več pozornosti. Veliko o prehrani nam pove dlaka, ki mora biti čvrsta, svetleča in že po videzu lepa. Opazujmo tudi, svetuje Stefanon, ali je pes živahen ali pa je že po videzu utrujen in brezvoljen. Bolj izkušeni poznavalci pse presojajo tudi po zgradbi telesa glede na merila za posamezno pasmo, podobno velja za težo. Vsakdo pa lahko presodi, ali je pes na primer predebel.

Najboljši obrok je meso z dodatki. Danes vemo, da je pasja prehrana najboljša, če vključuje 70 odstotkov mesa, poleg tega pa še kuhan riž ali krompir, ovsene kosmiče, nekaj malega zelenjave. Ali drugače: poleg mesa naj obroki vsebujejo še ogljikove hidrate, rastlinske beljakovine, vlaknine, vitamine omega 3 maščobne kisline in druge sestavine, kot je kalcij. Za domače potrebe se to morda sliši precej zapleteno, a marsikaj si lahko poenostavimo za več obrokov hkrati, pripravi pa občasno namenimo nekaj več pozornosti in dela.

Stefanon poudari, da so v omenjeni raziskavi uporabili govedino, ki je tudi sicer zelo priporočljiva, saj vsebuje določeno količino maščobe, približno 15 odstotkov. V vsakdanji prehrani pa so enako priporočljive tudi druge vrste mesa z nekaj posebnostmi. Piščančje meso je manj mastno, podobno kot puranovo, zato mu je priporočljivo dodati nekaj maščobe. Tudi svinjina je priporočljiva, poleg tega še konjsko in zajčje ali račje meso. Razen govedine je treba vse meso prekuhati zaradi možnosti okužb z mikrobi. Ne na dolgo, le za nekaj minut, da se termično obdela, svetuje strokovnjak. Vrsto mesa večkrat zamenjamo zaradi raznovrstnosti.

Pustemu mesu dodamo maščobo. Vrstam mesa, ki ne vsebujejo veliko maščob, dodamo nekaj sončničnega olja ali svinjske maščobe. Za popestritev so enako dobre ribe, na primer sardele ali oslič in drugi fileji. Te vsebujejo omega 3 maščobne kisline, vendar jim je treba dodati še olje, saj so zelo puste. Jajce prav tako lahko dodamo v prehrano enkrat na teden. Tudi to naj bo zaradi možnih okužb s salmonelo raje kuhano, čeprav je rumenjak lahko tudi surov.

pasja hrana2
Iztok Dimic

Številne pasje bolezni niso dobro raziskane, saj je to povezano z veliko denarja. Sklepamo pa lahko, da v veliki meri izvirajo prav iz nepravilnega načina prehranjevanja. »Vemo, da veliko psov trpi zaradi kroničnega vnetje prebavil. Prav to je pogosto v povezavi s prehrano. Podobno velja za bolezni jeter in ledvic. Kaj smo obravnavali? V glavnem sta se oblikovali dve prepričanji: eno, da je pes mesojedec, in drugo, da je pes vsejedec. Prvi menijo, da so za psa dobri le meso in kosti. Drugi menijo, da psi lahko jedo vse, od kruha do krompirja. Resnica pa je nekaj drugega: pes je 'neobvezni' mesojedec. Številne znanstvene raziskave v svetu so pokazale, da pes dobro prebavlja tudi škrobne jedi, čeprav je včasih veljalo, da niso dobre zanj. Ne sme jih biti preveč, a določena količina ni prepovedana.«

Poskrbimo za raznovrstnost hrane. Tudi za pse je pomembno, da jim že zaradi raznovrstnosti okusov vedno nekaj novega ponudimo. Hrani enkrat dodamo surovo bučko, drugič naribano korenje ali drugo zelenjavo. Obenem poskrbimo, da pes ne poje celotnega obroka v dveh ali treh minutah, ampak da okuša hrano. Določena zelenjava nima prehranske vrednosti, a kljub temu pomaga psu prepoznavati raznovrstnost okusov. Hrana naj bo zanj tudi užitek.

Naj pes dobi tudi kosti? Vsekakor ne perutninskih, ki se drobijo. Ostri delci se lahko psu zapičijo v goltanec in prebavila. Boljše so večje goveje kosti, s katerimi se pes tudi zabava, ko jih grize, a mnogo psov lahko po njih dobi diarejo, zato so boljši kupljeni nadomestki za grizenje.

Hrana za povezanost psa in gospodarja. Koliko obrokov naj pes dobi na dan? »Odloči naj se lastnik,« svetuje Stefanon in pojasni s preprostim primerom: »Če kot lastnik sedem za mizo in začnem jesti, nas bo pes žalostno gledal, kakor da bi hotel z očmi povedati: 'Zakaj pa ne tudi jaz?' Ker večina psov živi v domačem okolju, je prav, da mu ne povzročamo teh občutkov. Prehrano prilagodimo dnevni rutini lastnikov. Nekdo ima več, drugi manj časa. Ljudje jemo dva ali tri večje obroke na dan. Pri psu ravnamo podobno, tako da ne povzročamo brez potrebe 'slabega odnosa' med psom in lastnikom, ampak se obnašamo kot skupnost. Včasih zadostuje že manjši priboljšek, da se pasji ritem prilagodi našemu. Pomembno je poudariti, da je tudi prehranjevanje način povezanosti med psom in gospodarjem.«

Zarja št. 19, 8. 5. 2018

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.