Železo, nikelj in ...

Je to manjkajoči element Zemljinega jedra?

S.R.
11. 1. 2017, 20.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Znano je, da je jedro Zemlje v glavnem sestavljeno iz železa in niklja, ki predstavljata približno 85 oziroma 10 odstotkov vseh elementov notranjega jedra. Znanost pa že od nekdaj bega preostalih 5 odstotkov.

Profimedia
Kaj se skriva globoko v Zemljinem jedru?

Japonski raziskovalci se z iskanjem tega skrivnostnega manjkajočega elementa ukvarjajo že desetletja, zdaj pa trdijo, da zadnjih 5 odstotkov najverjetneje predstavlja silicij, poroča BBC. Svoje rezultate so predstavili na jesenskem srečanju Ameriškega geofizičnega združenja v San Franciscu. 

Silicij je bil sicer že dlje časa med možnimi kandidati za ta izmuzljivi kemijski element. Znanstveniki so vedeli, da mora preostalih 5 odstotkov predstavljati eden od lažjih elementov, silicij pa ima to lastnost, da se dobro veže s kovinami.

Polmer Zemljinega jedra, ki se skriva približno 3.000 kilometrov pod površjem, naj bi meril okoli 1.200 kilometrov. V taki globini je nemogoče izvajati neposredne preizkuse, zato je izjemno težko ugotoviti, kakšna je njegova natančna sestava. Z najglobljimi rudniki na svetu smo na primer dosegli skromno globino štirih kilometrov. 

Skupina strokovnjakov iz Univerze Tohoku se je zato odločila, da bo namesto vrtanja pod površje v laboratoriju raje izdelala miniaturno Zemljo, vključno s skorjo, plaščem in jedrom. Najprej so izdelali zlitino železa in niklja, jima dodali silicij, to pa so izpostavili visokim pritiskom in temperaturam (približno 6.000 stopinj Celzija), podobnim tistim, ki vladajo v jedru. Meritve so pokazale, da razmere ustrezajo seizmičnim podatkom iz Zemljinega jedra, torej podatkom na podlagi analize seizmičnih valov, ki prihajajo iz središča planeta. Menijo, da ti rezultati jasno kažejo, da je manjkajoči element najverjetneje silicij. Simon Redfern, profesor mineralogije na Univerzi Cambridge, pravi, da so ti preizkusi zelo pomembni, saj prispevajo k razumevanju notranjosti našega planeta in tudi tega, kako se je jedro pred 4,5 milijardami let sploh formiralo.