Ničelna tarifa pomeni, da operater podatkovnega prometa nekaterih storitev, kot je na primer storitev pretočne glasbe Deezer, ne odšteva od mesečne količine, ki je del izbranega paketa. Hkrati pa je tudi način, kako lahko operater podari veliko gigabajtov ter obenem ohrani mišljenje, da je prenos podatkov prek mobilnega omrežja še vedno »draga« dobrina. Tako lažje opraviči manjše količine podatkov v obstoječih paketih oziroma visoke cene za megabajt.
Poštene cene podatkovnih opcij so po našem mnenju na primer 10 GB za tri evre, 20 GB za pet in 50 GB za deset evrov.
Ničelna tarifa pretoči veliko
Vzemimo kar primer omenjene pretočne glasbe, ki je bila do prepovedi regulatorja najbolj razvpita. Ako uporabnik dnevno glasbo standardne kakovosti posluša uro na dan, ko za povezavo v internet poskrbi mobilno omrežje, in tako vse dni v mesecu, to znese skoraj dva gigabajta. Realno pa več, saj lahko uporabnik z eno naročnino glasbo sočasno posluša na več napravah. Deezer je verjetno nekaj primaknil, recimo dva evra, vendar ga ni operaterja, ki bi mi ponudil opcijo dva za dva. Torej dva evra za dva gigabajta to pot univerzalnega dostopa.
Mobilni internet je vse pomembnejši
Tistih nekaj vključenih mobilnih podatkov je vse pomembnejših, ne le za lovljenje pokemonov in spremljanje digitalnih vsebin na pametnem telefonu, temveč tudi za bolj resne zadeve. Zato je par vključenih gigabajtov občutno premalo. Radi bi plačali za več, vendar po pošteni ceni. Raje bi to kot pa storitve z ničelno tarifo!
