Naši starodavni sorodniki, konodonti – majhne živali, podobne rovkam –, so ne le preživeli, ampak tudi uspeli. Imeli so ostre zobe, vključno s sekalci, podočniki in kočniki, ter velike možgane. Najverjetneje so bili toplokrvni in pokriti s krznom, kar jih je ločevalo od njihovih plazilskih prednikov in botrovalo njihovemu uspehu.
Vse te lastnosti so se razvile postopoma skozi čas in zelo verjetno je, da je bil povod zanje prav katastrofa ob koncu obdobja, v geološkem žargonu imenovanem perm. Četudi vzrok zanjo ostaja skrivnost, obstajajo špekulacije, ki za sprožitelja imenujejo izbruh sibirskih vulkanov.
Množična izumrtja sicer vsekakor veljajo za negativen pojav, vendar v primeru konodontov ni tako. Raziskovalci so primerjali lastnosti 150 okostij konodontov: tako naj bi se v triasu konodonti razcepili v dve skupine – ena skupina naj bi večinoma uživala rastline, druga meso. Sčasoma je mesojeda postala najbolj razgibana, tudi v smislu prilagoditve, in je v retrospektivi pomenila vzpon prvih sesalcev 25 milijonov let po množičnem izumrtju.
