Zanimivosti

Dinozavri: pokopale so jih gosenice!

J.P.
13. 8. 2013, 22.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Paleontologi že dolgo premišljujejo o vzrokih za izumrtje dinozavrov pred šestinšestdesetimi milijoni let. Četudi so se povečini zedinili glede najbolj verjetnega scenarija, torej kombinacije vulkanske aktivnosti, klimatskih sprememb in trka velikanskega asteroida, pa niso izostale tudi bolj bizarne različice.

Tako je imel madžarski aristokrat in menda tudi vohun, baron Franz Nopcsa von Felső-Szilvás, v začetku dvajsetega stoletja lepo bero teorij – med drugim je menil, da je dinozavre pokopal njihov šibki spolni nagon. Zagreti paleontolog je nadalje menil, da so dinozavri takšne velikosti – po njegovem mnenju so bili preveliki – dosegali zaradi čezmernega delovanja njihovih hipofiz.

Ko pa je svoje znanje o človeških stanjih skušal prenesti na dinozavre, so umanjkali kakršni koli dokazi, ki bi vsaj namigovali na žlezo, kaj šele da bi jo označili za krivca za njihovo izumrtje. Drug takšen znanstvenik je bil George Wieland, sodobnik madžarskega barona, ki je menil, da je dinozavre pokopal njihov apetit. Imenovani raziskovalec z Yala je tako menil, da so mesojedci pojedli preveč jajc in povzročili masovno izumiranje, kar pa je do danes že bilo ovrženo. V zvezi z jajci je H. K. Erben v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da so nekatera premogla več plasti lupine, medtem ko so druga bila pretanka – v prvem primeru so se tako razvijajoči se dinozavri zadušili, v drugem pa dehidrirali. Svoje ugotovitve je utemeljil na fosilih iz južne Francije, vendar pa so zapisi pokazali, da je šlo zgolj za lokalni fenomen.

Nekateri krivijo njihov apetit …

V devetnajstem stoletju, ko je Darwinova teorija naravne selekcije šele dobivala zalet, so številni paleontologi menili, da so dinozavri preprosto postali prenerodni, preveliki in preprosto preneumni za pametno delovanje. Tako je veljalo, da so v evolucijskem smislu dinozavri svojo energijo porabljali za rast, namesto da bi postajali pametnejši, navkljub dejstvu, da so nekatere večje vrste uspevale, denimo stegozaver. Bolj nedavno, to je v zadnjem desetletju, je Sherman Silber izpostavil manko partnerjev za razmnoževanje. Kot pri krokodilih naj bi tudi pri dinozavrih temperatura vplivala na spol zarodka. Težava je le, da znanstveniki niso prepričani, ali je temperatura sploh bila dejavnik.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Stanley Flanders za izumrtje dinozavrov okrivil vešče in gosenice, ki naj bi pojedle vse rastje. Posledično naj bi najprej izumrli rastlinojedi, nato pa še mesojedi dinozavri. A glede na fosile so vsi učinkovito sobivali. L. R. Croft je bil prepričan, da je za izumrtje odgovoren njihov pešajoči vid, saj naj bi vse višje temperature vplivale na mreno na njihovih očeh in sčasoma celo na rogove za zaščito pred soncem. Vendar pa ta teorija ne pojasni, zakaj niso oslepeli tudi leteči dinozavri. Lani je paleontolog Daid Wilkinson izpostavil neznanstveno opazko: letna količina od dinozavrov proizvedenega metana naj bi bila dovoljšen povod za globalno segrevanje. Lani je televizijski program Ancient Aliens kot vzrok za izumrtje navedel Nezemljane, vendar so to teorijo na univerzi v Utahu odpravili, češ da njihovih fosilov še niso odkrili. In končno: preden je bila ideja o asteroidu sprejeta, sta fizik Wallace Tucker in paleontolog Dave Russell v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predlagala, da je zadnji udarec prišel iz vesolja, v mislih pa sta imela supernovo.