Epidemija kuge, ki so jo poimenovali kar črna smrt je v Evropi v 14. stoletju pobila več kot 200 milijonov ljudi. Sedaj se je zopet pojavila.
Prejšnji mesec so bolezen sicer odkrili tudi pri psih v Novi Mehiki. Bolezen pri psih in veverici pa je na splošno zelo podobna tisti iz 14. stoletja. Dr. Mark Dimenna z Oddelka za okolje in varnost je medijem povedal da je to, »tista kuga«, oziroma črna smrt, da gre praktično za enak organizem, kot je vedno bil.
Se torej ZDA in svetu obeta epidemija kuge? Po mnenju strokovnjakov je to malo verjetno. Posamezni primeri okuženih živali niti niso tako redki, saj vsako leto najdejo nekaj okuženih živali. Kuga je v Severno Ameriko prišla šele okoli leta 1900, torej več sto let po tem, ko je kosila v Evropi. Med leti 1990 in 2010so v ZDA zabeležili 999 potrjenih ali morebitnih primerov kuge pri ljudeh.
V zadnjih letih v ZDA letno odkrijejo okoli sedem ljudi okuženih s kugo. Večino ljudi uspešno pozdravijo z antibiotiki, ki jih naši predniki pač niso imeli. Bolezen je smrtna le, če jo odkrijejo prepozno.
Kugo velikokrat odkrijejo tudi pri glodavcih, slednji pa jo dobijo od bolh. A ti primeri so prav tako redki. Letos so poleg veverice našli štiri okužene pse. Pravzaprav je prav sedaj nekakšna sezona kuge, saj večino primerov odkrijejo med spomladjo in pozno jesenjo.
Kugo sicer povzroča bakterija Yersinia pestis, običajno pa se širi z bolh na glodavce, iz slednjih pa na ljudi kot bubonska kuga. Najpogostejši znaki okužbe pri ljudeh so vročina, bolečina v mišicah, glavobol in vsesplošna šibkost. Nekatere živali pa po drugi strani simptomov sploh nimajo.
Če bolezni ne zdravimo, se lahko v šestih dneh razširi po vseh večjih organih in povzroči zastrupitev krvi in gangreno. Ko pa doseže pljuča, postane tudi hudo nalezljiva, saj se lahko prenaša po zraku. Bolezen človeka ubije v treh dneh, a po zaslugi antibiotikov je smrtnih le okoli 11 odstotkov. Vsaj tako je v ZDA.
V drugih, manj razvitih predelih sveta je situacija precej slabša. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da se v Afriki, Južni Ameriki in v velikih predelih Azije vsako leto s kugo okuži več tisoč ljudi, smrtnost pa je zaradi slabše oskrbe precej večja. Zdravilo je sicer na voljo, a ga prizadeti le redko dobijo pravočasno.
Sicer pa ima kuga zoprno navado, da se pojavi po tem, ko že nekaj let ni bilo nobenega primera. V Libiji so tako leta 2009 zabeležili nekaj primerov okužb, pred tem pa o bolezni ni bilo sledu kar 25 let. Podobno se je zgodilo tudi leta 2003 v Armeniji, kjer pred tem o kugi ni bilo sledu kar 50 let. Čeprav je bakterija vse bolj odporna, pa je zaradi sodobne medicine praktično nemogoče, da bi se kuga širila s takšno lahkoto kot v srednjem veku.
A ker je tako zelo nalezljiva, znanstveniki že desetletja opozarjajo na potencial kuge kot biološkega orožja. Leta 2009 so v javnost pricurljala zaskrbljujoča poročila, da je okoli 40 borcev Al Kaide umrlo pri poskusu izdelave bolj nevarne vrste kuge. Svetovna zdravstvena organizacija je poročila zanikala, a strah ostaja. Center za nadzor bolezni (CDC) pa priznava, da bi bilo kugo mogoče gojiti v laboratoriju, a hkrati dodaja, da bi za uspešno izdelavo ''vojaške različice'' kuge človek potreboval veliko znanja in najsodobnejšo tehnologijo.
Kljub temu so ameriško vlado že večkrat kritizirali, ker se aktivno ne pripravlja na morebitni napad z biološkim orožjem, v katerega bi bilo mogoče spremeniti tudi kugo.
