Dr. Gareth Fraser z univerze v Sheffieldu pravi, da bi bil kljun bolj robusten, predvsem pa bolj praktičen. Kot nadaljuje, se kljun v primerjavi z zobmi ne okruši, izpade ali gnije.Kljunatih ljudi se sicer še ne gre nadejati vsaj nekaj milijonov let, pravi.

A kot meni Fraser, je povsem verjetno, da se bodo v evoluciji človeški zobje združili v trden, ošiljen kljun.

Biolog je vzporedno raziskoval tudi, zakaj ljudem v življenju zrasteta le dva sklopa zob, medtem ko jih druga bitja premorejo več – morski psi denimo poženejo nov sklop vsake dva tedna.

Fraserju je uspelo prepoznati celice, odgovorne za rast novih zob v živalih, zato verjame, da jih bodo sčasoma znanstveniki zmogli stimulirati pri ljudeh.

Kot pravi, omejena zaloga zob ob vse daljšem življenju preprosto ni več dovolj. Fraser upa, da bo ribjo zmožnost vzgajanja zob v petdesetih letih mogoče prenesti na ljudi. Japonski znanstveniki so pri miših že vzgojili nadomestne zobe.