Edina stvar, ki preprečuje Zemlji, da bi postala širna pustinja kot Mars, je magnetno polje, ki ščiti pred smrtonosnim sončnim sevanjem.
Po besedah znanstvenikov Zemljino magnetno polje počasi slabi, popolnoma pa bi lahko izginilo že v 500 letih, preden bi se stvari obrnile na glavo.
To ne bi bilo prvič: po geološkem zapisu se je magnetno polje obrnilo vsakih 250.000 let. Vendar se je zadnji tovrstni dogodek zgodil pred 800.000 leti, kar pomeni, da naslednji že krepko zamuja.
Magnetni sever naj bi po besedah znanstvenikov z univerze v Oxfordu v zadnjem stoletju migriral več kot 1.500 kilometrov.
Tako naj bi se jakost magnetnega polja v zadnjih 150 letih zmanjšala za deset odstotkov, kar naj bi namigovalo na preobrat.
Mars je magnetno polje najverjetneje izgubil pred 3,5 do 4 milijardami let, pravijo raziskovalci, sodeč po kamninah s planetove južne hemisfere, ki premorejo magnetizacijo. Severna se zdi mlajša, saj ima manj kraterjev in kakršne koli magnetne strukture, kar pomeni, da je polje ugasnilo, preden so kamnine tam nastale – pred približno 3,8 milijarde let.
Ugašajoče polje ni bilo kos solarnim vetrovom, ki so postopoma opravili z atmosfero, do površja pa je prihajalo vse več sevanja. To bi za kakršno koli življenju na planetu pomenilo le dvoje: izumrtje ali premik v notranjščino.
Do sedaj se je Zemljino magnetno polje vedno obnovilo, vendar nenehno premikanje in slabitev pomeni določene izzive, s katerimi se bo treba spopasti – sateliti bodo bolj izpostavljeni solarnim vetrovom, naftna industrija pa izvaja vrtanja na podlagi branj magnetnega polja.
Še bolj bodo zmedene živali, katerih navigacija ne bo več, kar je bila.
Evropska vesoljska agencija se problematike loteva z vso resnostjo – tako namerava novembra izstreliti tri satelite, da bi izboljšala razumevanje magnetosfere. Dva izmed njih bosta na višini 450 kilometrov merila spremembe v magnetnem polju, medtem ko bo tretji na višini 530 kilometrov spremljal vplive Sonca.
In zakaj sploh pride do preobrata? Polje je ustvarjeno s kroženjem toka, ki se vrtinči v staljenem železu planetovega zunanjega jedra.
Pokazatelj naj bi bili tudi tokovi lave. Ko se ti ohladijo in tvorijo kristale, se atomi v z železom bogatih staljenih kamninah razvrstijo po vplivu magnetnega polja, s čimer delujejo kot geološki zapis Zemljinega magnetnega polja v nekem času. Vendar se ti zapisi po svetu razlikujejo – preobrat bi bil tako lahko kaotičen in povsem poljuben postopek.
Namesto dveh polov, severnega in južnega, bi jih širom planeta lahko nastalo več. Po zadnjih raziskavah se nam kaotično stanje lahko obeta že čez 500 let.
