Njena osebna zgodba še danes ostaja nepojasnjena, saj ni znano, ali je bila usmrčena zaradi dejanske vpletenosti v umore, ali pa je bila zgolj žrtev spletk tekmecev in sovražnikov.
Razstava, ki so jo posebej za nacionalni muzej zasnovali iz javnih in zasebnih škotskih zbirk, bo razburkano življenje škotske kraljice Marije Stuart predstavila v novi, drugačni luči. Z izvirnim pristopom in z obilo nakita, oblek, pohištva, dokumentov in portretov bodo obiskovalcem predstavili dramatično kraljičino zgodbo in obdobje renesanse. Razstava bo na ogled med 28. junijem in 17. novembrom, piše na spletni strani muzeja.
Marija Stuart se je rodila leta 1542 v Linlithgowu na Škotskem kot edina hči kralja Jakoba V. in Marije Guiške. Očetovo kraljestvo je podedovala šest dni po svojem rojstvu. Regentstvo je prevzela njena mati. Vzgojena je bila na dvoru francoskega kralja Henrika II. v katoliški veri. Leta 1558 se je poročila s kasnejšim francoskim kraljem Francem II., po njegovi smrti pa s katoliškim lordom Darnleyjem, kar je vzbudilo upor protestantov, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.
Po nekaterih teorijah naj bi Darnleyja s kraljičino vednostjo ubil njen ljubimec, protestantski grof Bothwell, s katerim se je pozneje poročila. Umor je sprožil vstajo škotskega plemstva. Po porazu s plemiči v bitki pri Glasgowu leta 1568 se je umaknila v Anglijo. Tam jo je Elizabeta I., s katero sta bili obe pretendentki na angleški prestol, zaprla. Po odkritju zarote, v kateri naj bi angleški katoliki ubili Elizabeto I. in na prestol postavili njo, je bila obsojena na smrt. Na škotskem prestolu jo je nasledil sin Jakob I.
