Ena izmed glavnih tem, ki jih je Kierkegaard obravnaval v svojih delih, je vprašanje, kako naj bi človek živel svoje življenje, oziroma o njegovi smiselnosti.
Na Kierkegaardovo misel je močno vplivala mladost v strogo krščanskem duhu z očetom, ki je v sebi nosil močan občutek krivde. Kot piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu, je zaradi (ne)smiselnosti življenja in religiozno vsajenega občutka krivde začel iskati osebno resnico in osebnega boga.
Kierkegaard je bil oster kritik hegeljanskega racionalizma in abstraktne misli, v središče svoje misli pa je postavil obstoj kot negotovo in celo "paradoksalno posameznost, očiščeno vseh abstrakcij", je še zapisano v leksikonu.
Poleg tega je kritiziral institucionalizirano krščanstvo in uradno Cerkev ter razvil svojo solipsistično religijo.
Ob letošnji 200-obletnici rojstva filozofa KUD Apokalipsa junija v Škocjanu pripravlja 4. mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka z naslovom Nova ekonomija razmerij: bližnji/sosed in eksistencialni preobrat - Kako filozofirati po Kierkegaardu? Simpozij bo sklenila dvodnevna konferenca v Cankarjevem domu.
Kierkegaard se je 5. maja 1813 rodil v Koebenhavnu, kjer je pozneje tudi študiral teologijo in filozofijo. Med njegova pomembnejša dela sodijo Ali - ali: fragment življenja (1843), Pojem tesnobe (1844), Razprave o krščanstvu (1848) ter Vaja v krščanstvu (1850). Umrl je 11. novembra leta 1855.
