Rdeče gozdne mravlje naj bi najraje prebivale ravno v razpokah, iz globin katerih izbruhnejo potresi. Tako so raziskovalci z Univerze Duisburg-Essen v Nemčiji našteli več kot 15.000 mravljišč rdečih gozdnih mravelj vzdolž nemških prelomnic v tleh.

Tri leta so bile mravlje pod video nadzorom vsaki dan, cel teden, s posebnimi računalniškimi programi pa so raziskovalci beležili spremembe v njihovem obnašanju. Med leti 2009 in 2012, kolikor je trajala raziskava, je bilo deset potresov med jakostma 2,0 in 3,2 in več manjših.

Mravlje so svoje obnašanje spremenile samo pred potresi jakosti 2,0 in več, kar je tudi najmanjša jakost, ki jo lahko zaznamo ljudje. Mravlje so sicer čez dan aktivne, ponoči pa naj bi počivale.

Kot se je izkazalo, so bile pred potresi zunaj svojih mravljišč celo noč, čeprav je to pomenilo, da so bile ranljive pred plenilci. V ustaljeni življenjski ritem pa so se povrnile dan po potresu.

Raziskovalci zato menijo, da insekti ali zaznajo spremembe v emisijah plinov ali pa v Zemljinem magnetnem polju.