Kar 350 tedaj nastalih fotografij, ki so bile 60 let skrite pred javnostjo, je nedavno pod okriljem založbe Friedenauer Bruecke izšlo v monografiji "Berlin um 1950" (Berlin 1950).

Aprila 1950 je mladi fotograf Ernst Hahn prvič po koncu druge svetovne vojne prišel ponovno v Berlin, kjer je obiskal svoje starše v sovjetskem sektorju ter s fotoaparatom pohajkoval po mestu. Pomladi leta 1951 je potovanje ponovil in nadaljeval s svojim fotografskim dnevnikom.

Takrat posnetki niso vzbudili posebne pozornosti, po več kot šestih desetletjih, ko so dokumente časa odkrili v Hahnovem arhivu, pa so sprožili val navdušenja.

Fotografije podajajo portret mesta in njegovih prebivalcev, ki jih je zaznamovala katastrofa druge svetovne vojne. Dokumentirajo hladno vojno ter delitev Berlina, v katerem je bilo na eni strani mogoče videti za propagandnimi parolami skriti brezup socializma in na drugi porajajoči se gospodarski čudež z izložbenimi okni in reklamami za nove filme v kinu, piše na spletni strani založbe Friedenauer Bruecke.