Raziskave so razkrile, da bi bil misijonarski položaj najbolj optimalen položaj za dinozavre z bodičastimi hrbti ter repi, kot je bil denimo rastlinojedi stegozaver, ki je pred sto petdesetimi milijoni let živel v Severni Ameriki. Kako sicer bi se ti devetmetrski orjaki lahko razmnoževali, saj samica menda sploh ni mogla dvigniti repa, pravijo poznavalci, saj so bile kosti na vrhnjem delu združene.
Znanstveniki so si pomagali s posebnim računalniškim programom, v katerem so simulirali tovrstno početje, in ugotovili, da bi se za nekatere vrste dinozavrov položaj, v katerem samec k samici pristopi od zadaj, skoraj gotovo izkazal za smrtno nevarnega. Zato predpostavljajo, da so bili ti prisiljeni posluževati se drugačnih pristopov k razmnoževanju, kot pa so domnevali do sedaj.
Vsi pa ne pristajajo na to teorijo, saj nekateri znanstveniki menijo, da so samci razvili dovolj dolge organe, s katerimi so se izognili nevarnim bodicam, podobno kot današnji pasavec. Zato menijo, da teorija o novih načinih parjenja ne drži. Zagotovo bi se lahko prepričali le z dokazi v obliki fosila, za kar pa ne obstaja veliko možnosti, saj se mehko tkivo le poredko ohrani v procesu fosilizacije.
