Sliši se kičasto, a je še daleč od tega. Ljubezen ni kič, je tisto kar pripada vsakemu posebej in zase. Ljubezen je globoka in ne mine. Ljubezen ponikne, a zopet vstane in se razcveti. Ljubezen odide in pride. Ni poceni čustvo, ki bi ga lahko kupili. Ni nekaj kar je samoumevno in bo tukaj vedno. Tako kot je ljubezen čustvo, tako ljudi čutimo in čustva je potrebno 'vzdrževati' kot avto. Ljubezen rabi in vzame, a toliko več vrne. Z ljubeznijo je treba živeti in je ni možno dati na stran kot igračo. Ljubezen je živa. Z njo se diha in živi. Z ljubeznijo zjutraj vstaneš, poješ zajtrk, greš v službo in se zvečer skriješ v njen objem. Z njo zaspiš in sanjaš. Se voziš po oblakih in skupaj gradiš gradove. Včasih se poruši, a prava ljubezen postavi vse nazaj na svoje mesto. Ljubezen ni vedno rdeča in nasmejana, je tudi siva in žalostna. A prava ljubezen vse povrne, odžene temne sence in prinese v dušo sonček in mir.
Danes je dan ljubezni, ki se slavi povsod po svetu, nekje bolj nekje manj. Ljubezen je povsod ista, le njena slika je drugačna. Povsod se doživlja drugače, le kaj je v življenju enako? Kako bi lahko od ljubezni, ki je čustvo pričakovali, da bo vedno ista. Ne ista, ampak prisotna pa. Kako lahko nekdo pozabi ljubiti? Kako lahko pozabiš na tako močno čustvo, kam ga potlačiš?! Verjamem, da če pozabiš ljubiti, ne ljubiš!
A pozabimo danes na temne sence ljubezni, naj pride v ospredje lepši del ljubezni, sreča in slavje. Danes slavimo to izrazito lepo čustvo, ki očara in prevzame. Je prevzelo tudi vas? Potem je prav, da ta večer posvetite svoji ljubezni in svoji ljubljeni osebi. Kako ji boste izkazali ljubezen je odvisno od vas, pomembno je da je iz srca in da je vaša.
